Od najslavnejših literarnih ljubimcev, glasbe legendarne violine do taksija in čudežne pravljice

Avtor: Vilma Štritof, Program Ars

Raznolik spored radijskih iger tega tedna bo na več načinov razgibal pregovorno turobne novembrske dni. Prvenstveno pa prinaša drugi del radijske igre, posnete po besedilu Gorana Vojnovića, drame o nezanesljivosti spomina V iskanju izgubljenega jezika.


Foto: Pixabay

Pavle Zidar (1932–1992) je bil eden najplodovitejših slovenskih pisateljev. Napisal je 76 knjig in objavljal v različnih revijah, velik del svojega opusa pa je namenil mladim bralcem. Najprej je bil učitelj, pri devetindvajsetih je že postal ravnatelj piranske osnovne šole in začel pisati prozo. Kmalu je pedagoško področje povsem opustil in se posvetil pisanju. V svojih delih je prikazoval sončne in senčne plati sodobne eksistence. Zanimal ga je posameznik, kritičen do družbe, in zato v nenehnem boju z njo. Kritičen do oblasti pa je bil tudi sam, kar ga je leta 1966 stalo izključitev iz partije, čeprav je eden takrat najvidnejših in najvplivnejših politikov Josip Vidmar zastavil besedo zanj.

V romanu Romeo in Julija, ki je izšel leta 1973, je ustvaril pronicljivo podobo ljubezni, himno plemenitemu čustvu in hkrati banalno zgodbo o njenih vsakdanjih razsežnostih, tesno povezanih s stanjem v družbi, s čimer se lahko poistovetimo še danes. Besedilo je presvetlil z metaforično bogatim jezikom, kar je kritika v njegovi pisavi še posebej cenila. V svoji priredbi romana za radio je Jaša Zlobec ohranil Zidarjev izraz in ustvaril nenavadno naracijo, ki ji je sledila tudi režija Aleša Jana. Radijski igri, ki ima naslov po najbolj znanih literarnih ljubimcih na svetu Romeu in Juliji, boste lahko prisluhnili v ponedeljek na programu Ars.

V torek bo na Prvem na vrsti premiera drugega dela radijske igre V iskanju izgubljenega jezika, ki jo je po dramskem delu Gorana Vojnovića za radio priredila Ana Kržišnik Blažica, dramaturginja v SNG Nova Gorica, koproducentom igre. Vojnović jo je napisal kot drugi del goriške gledališke trilogije o šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Vse tri predstave so bile že uprizorjene v okviru letošnje Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica – Gorizia. Prostor ob slovensko-italijanski meji je od nekdaj občutljivo področje, ki se predvsem na italijanski strani stežka celostno spoprijema s polpreteklo zgodovino, z dogajanjem v času italijanskega fašizma. V prvem delu je avtor predstavil dva brata, vsakega z drugačno preteklostjo in živeča vsak na svoji strani meje. Eden je zagrizen fašist, drugi pa celo partijski funkcionar. V drugem delu se brata srečata v njuni stari kmečki rojstni hiši na Krasu, kjer se očitno razkrijeta subjektivnost in izmuzljivost spomina. Skozi psihološki razrez likov in njihove družinske drame igra ubira pot spominov, krivic in zamolčanih skrivnosti. Igro je zrežirala Ana Krauthaker.

Nastala je v koprodukciji, za katero so poskrbeli Mittelfest, SNG Nova Gorica, RAI Radio 3, Deželni sedež RAI za Furlanijo - Julijsko krajino – slovenski in italijanski program in 3. program Radia Slovenija – program Ars. Forum slovanskih kultur je omogočil snemanje v Vili Zlatica.

Javno poslušanje, predstavitev igre in pogovor z ustvarjalci bo na Ta veseli dan kulture 3. decembra ob 19. uri v lokalu EPIC v Novi Gorici.

Avtor četrtkove radijske igre na Arsu Ilja Hurnik (1922–2013) je bil češki skladatelj, pianist, glasbeni pedagog, ob tem pa tudi pisatelj, esejist, scenarist in dramatik. Sodi v vrsto znanih čeških avtorjev radijskih iger. Nekatere od njih smo posneli in predvajali tudi že na našem radiu, na primer Roke, Molje in Ezopa v glasbeni preobleki. Njegova dela so duhovita in domiselna, s prefinjenim humorjem in ironijo, hkrati pa jim ne manjka filozofskih in etičnih razsežnosti. Izrazit sestavni del njegovih iger je glasba. Radijska igra Stradivariana je bila ena od iger, ki so bile v letih 1997 in 1998 na pobudo EBU-ja napisane in posnete na različnih evropskih nacionalnih radijskih postajah. Vsaka postaja je prispevala eno izvirno besedilo na temo Stradivarija in jo posnela, z zavezo, da prevede in posname vsaj eno tujo. Češka je napisana kot komedijski triptih, v katerem igrajo solo slavne Stradivarijeve violine – stradivarke. Prva zgodba pripoveduje, kako živčno občutljivi, prepirljivi in večno razburjeni Stradivari najde duševni mir šele po tem, ko z višin Parnasa vidi, da na njegovo violino igra sam virtuoz Paganini. Druga zgodba je parodija na kriminalke s Sherlockom Holmesom in doktorjem Watsonom. Holmes kot koncertni violinist ne navduši preveč, zato pa se spet izkaže kot genialni detektiv. Tretja zgodba je komična pripoved o tem, kako skušata praški znanstvenik in njegova sodelavka dobiti stradivarko, na katero igra romski kapelnik ciganske godbe. Prizadevanja znanstvenika sprožijo celo vrsto grotesknih pripetljajev. Hurnikovo radijsko igro je iz češčine prevedla Nives Vidrih, z avtorjevo izbrano glasbeno opremo pa jo je zrežirala Irena Glonar.

Sobotna kratka radijska igra na Arsu bo odpadla zaradi neposrednega prenosa opere iz SNG Maribor.

Lahko pa boste prisluhnili še četrti izmed kratkih radijskih iger mlade slovenske avtorice in redne sodelavke programa Ars Kaje Novosel, ki jih predvajamo v novembrskih sobotnih terminih za kratko radijsko igro na Prvem. Njen naslov je Sanjam. V radijski miniaturi avtorica dogajanje postavi v taksi na križišču, kjer semafor ne deluje in promet stoji. V taksiju je mlada noseča ženska, ki noče roditi. Njen monolog prevladuje nad skopim pogovorom s taksistom. V intimnem vzdušju se dogajanje giblje na tanki meji med sanjami in resničnostjo, vprašanje pravega obstoja nosečnosti in rojstva pa do konca ostane nedorečeno. Igro je zrežiral Alen Jelen.

Radijska igra za otroke

Nedeljska radijska igra za otroke z naslovom Na ščukino zapoved je nastala po ruski narodni pravljici. Bili so trije bratje, dva sta si hitro uredila življenje, tretji, Jemelja, pa je bil v vsem počasen in ni rad delal. Imeli so ga za norčka. A prav on ujame čudežno ščuko, ki lahko izpolni vse njegove želje. Za njegovo skrivno moč pa izve pohlepni veliki car in takrat se Jemeljevo življenje obrne na glavo. Besedilo je prevedla dramaturginja Djurdja Flere, igro pa je pred več kot pol stoletja, leta 1971, zrežiral Jože Vozny. Ampak starost ji nič ne škoduje, saj spada med pravljice, ki so večne. Napeta zgodba in živahno dogajanje bosta mlade poslušalce lahko prav tako posrkala vase.

Vse radijske igre lahko slišite na spletnih straneh Prvega in programa Ars ter na spletni strani RTV 365. Radijske igre so na voljo še trideset dni po radijskem predvajanju.

 

Spored radijskih iger od 24. do 30. novembra:

Ponedeljek, 24. november
Radijska igra ob 22.05 (Ars) – Pavle ZidarJaša Zlobec: Romeo in Julija

Torek, 25. november
Radijska igra ob 21.05 (Prvi) – Goran VojnovićAna Kržišnik Blažica: V iskanju izgubljenega jezika – 2. del

Četrtek, 27. november
Radijska igra ob 22.05 (Ars) – Ilja Hurnik: Stradivariana

Sobota, 29. november
Kratka radijska igra ob 19.30 (Ars) – odpade
Kratka radijska igra ob 22.40 (Prvi) – Kaja Novosel: Sanjam

Nedelja, 30. november
Radijska igra za otroke ob 8.05 (Prvi) – Ruska narodna: Na ščukino zapoved


Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/od-najslavnejsih-literarnih-ljubimcev-glasbe-legendarne-violine-do-taksija-in-cudezne-pravljice