Foto: Guido Mencari
Med dogodki letošnje EPK Nova Gorica - Gorica zagotovo izstopata Dodekalogija Tomija Janežiča, ki je povezala 12 predstav, in razstavi Zorana Mušiča v Štanjelu in Dobrovem. Po Janežičevih besedah so vse predstave doživele izjemen odziv, Mušičevi razstavi sta po mnenju kuratorke Nelide Nemec prinesli nov pogled na umetnikovo delo.
Foto: Guido Mencari
Dodekalogija 1972-1983, serija predstav o 20. stoletju v srednjeevropskem prostoru, je povezala šest lokacij - Novo Gorico, Ljubljano, Temišvar, Ivano Frankivsk, Novi Sad in Ustvarjalni center Krušče v bližini Cerknice. Mesta povezuje skupna zgodovina v okviru Avstro-Ogrske monarhije ter delno tudi poznejša zgodovina Države SHS, Kraljevine Jugoslavije in SFRJ. V okviru Evropske prestolnice kulture so vsako odigrali v posameznem mesecu leta 2025. Cikel je januarja uvedla predstava-instalacija za eno osebo 1972 v počitniški prikolici Adria v SNG Nova Gorica.
Predstave Dodekalogije 1972-1983 deležne izjemnega odziva občinstva in gledališke skupnosti
Kot je zapisal Janežič, so si ob snovanju Dodekalogije 1972-1983 vsi želeli, da bi bil projekt pomemben za goriško in širšo javnost. A nihče si ni drznil napovedati, da bodo vse predstave pri nas in v tujini deležne izjemnega odziva občinstva kot kritike in gledališke skupnosti. Predstave, ki so nastale v tujini, so bile proglašene za dogodke leta ter nominirane za najvišja gledališka priznanja. Redno razprodano predstavo 1981 je kritičarka Natasha Tripney uvrstila med deset najboljših evropskih predstav leta.
Z deseto predstavo 1981, ki je bila na sporedu v oktobru, je Dodekalogija 1972-1983 občinstvu ponudila že za cel dan in pol oziroma 36 ur gledališke izkušnje; od predstave 1972 za enega gledalca preko predstave 1976 na stadionu za tisočglavo množico do komornih uprizoritev 1979 in 1980. Ob repertoarnih predstavah slovenskih gledališč in enkratnih dogodkih je in bo ponudila tudi tri gostovanja predstav iz tujine.
Kot je še navedel Janežič, je imela predstava 1972 do konca sezone že več kot 300, ostale predstave pa skupaj več kot 100 ponovitev. "In odzivi na čisto vse so bili odlični. Lahko smo več kot zadovoljni z doseženimi cilji tega projekta, posvečenega Gorici in Novi Gorici, ter od srca hvaležni, da so ga Goričani in drugi tako toplo sprejeli," je sklenil.
Razstavi Mušičevih del povezali Štanjel in Dobrovo
Nelida Nemec je v sklopu EPK pripravila razstavi slovenskega slikarja in grafika Zorana Mušiča na gradu Štanjel in v dvorcu Dobrovo, ki sta na ogled še do konca novembra. Zapisala je, da se je odločila Mušičevo slikarstvo, grafiko in risbo predstaviti na način, "ko posamezne cikle lahko vidimo, čutimo in doživimo z drugačnim pogledom in čutenjem".
Sama je prepoznala svojstveno in sugestibilno sintetiziranje videnja pokrajin in teles, ko je umetnik združil dva v umetnostni zgodovini pomembna segmenta - figuro in krajino. "Gre za edinstveno združitev, pravzaprav za videnje pokrajin teles in teles pokrajin, ki ga prepoznavam kot eno izmed možnih videnj, podkrepljeno tudi z njegovimi besedami: Griči so me spominjali na gola trupla, na katerih ni bilo več niti kože," je zapisala. Razstavi je naslovila Telesa pokrajin v Štanjelu in Pokrajine teles v Dobrovem.
Dokončen koncept razstave je oblikovala po tem, ko so bili sklenjeni dogovori in pogoji glede prostorov. V gradu Štanjel je strokovni svet galerije Lojzeta Spacala postavil pogoj, da v vhodnih prostorih povežejo dela obeh umetnikov, Spacala in Mušiča, kar je tudi storila. V treh sobah pa so bila na ogled izbrana dela iz šestih Mušičevih ciklov. V gradu Dobrovo so dobili na voljo celotno drugo nadstropje. Na razstavi so predstavljeni risbe iz Dachaua, grafike, risbe in slike iz ciklov Nismo poslednji ter slike iz nekaterih ciklov po letu 1985, kot so Avtoportreti, Portret Ide, Dvojni portreti, Popotnik.
Razstavi podajata drugačno videnje Mušičevega opusa
Razstavi, ki prehajata ena v drugo in tvorita celoto, po besedah Nemec podajata drugačno videnje Mušičevega opusa, s čimer je bil storjen korak naprej. Obiskovalci razumejo koncept in ga z navdušenjem sprejemajo. "Mušiča sem osebno poznala in preživela z njim v njegovih ateljejih veliko ur, se z njim odkrito in prijateljsko veliko pogovarjala. Odpiral mi je drugačne poglede. Dal mi je možnost, da sem vstopila v njegov svet tudi tako, da sem ga gledala, kako ustvarja in si ob tem ustvarjala svoja prepričanja. To obdobje razpiram tudi v monografiji, ki jo pravkar zaključujem," je še zapisala.
Razstava v Palači Attems-Petzenstein v Gorici z naslovom Züriška soba, dela in atelje, ki se je zaključila 2. novembra, ogledalo pa si jo je 14.000 obiskovalcev, pa je po besedah Nemec vsebinsko povsem drugačna, kar je povezana tudi z drugačnimi prostorskimi, kuratorskimi, tehničnimi, finančnimi in kadrovskimi pogoji. Na razstavi je bilo na ogled več kot 100 Mušičevih del iz vseh obdobij ustvarjanja, od 30. let prejšnjega stoletja do leta 2000, v središču pa je bila javnosti manj znana Züriška soba.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/v-sklopu-epk-janeziceva-dodekalogija-mobilizirala-obcinstvo-music-skozi-novo-optiko