Foto: Pixabay
Ustanovitev javne institucije na področju sodobnih plesnih umetnosti je mejnik, ki potrjuje, da je sodobni ples prepoznan kot pomemben del slovenske umetnosti in kulture, je ocenila predsednica DSPS Teja Reba po tem, ko je vlada v sredo sprejela sklep o ustanovitvi javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti.
Foto: Pixabay
"Ta korak pomeni priznanje bogate ustvarjalne dediščine, številnih umetniških dosežkov in tridesetletnega prizadevanja, volje, poguma in vztrajnosti celotne skupnosti. Sektor bo s tem dobil stabilno institucionalno osnovo in možnost načrtnega, dolgoročnega razvoja," saj da je bil ta po mnenju predsednice Društva za sodobni ples Slovenije (DSPS) doslej v celoti odvisen od projektnih in programskih razpisov, čemur so sledili negotovost in prekarni pogoji dela.
Z javnim zavodom pričakujejo okrepljene umetniške koprodukcije, sistematično podporo umetniškim procesom, razvoj rezidenčnih, raziskovalnih in diskurzivnih programov, skupnostnih projektov, profesionalizacijo podpornih struktur in razvoj občinstev. "Pričakujemo, da bo sodobni ples postal enakovreden partner drugim umetniškim zvrstem - z lastno infrastrukturo, javno odgovornostjo in trajnostnim razvojem."
DSPS se je v preteklosti že trudilo vzpostaviti Center sodobnih plesnih umetnosti, ki je bilo ustanovljeno julija 2011, a s strani ministrstva za kulturo istega leta tudi ukinjeno. Kot je v odzivu na aktualno dogajanje še komentirala Reba, "proces, ki vodi od vladne potrditve ustanovitve do polne operativnosti javnega zavoda, terja svoj čas in stabilno politično podporo".
Projekt se je po njenih besedah takrat začel tik pred volitvami, zato ni imel priložnosti za razvoj. "Nova vlada je svoje kulturno politične prioritete videla drugje, v zavodu ni prepoznala strateške vrednosti, neizgrajeno strukturo pa je bilo lažje ukiniti kot razvijati". Na podlagi pretekle izkušnje bo po njenem mnenju tokrat ključno, da proces izpeljejo hitreje in do konca, "z jasno strategijo, zadostnimi sredstvi in z izkušeno operativno ekipo".
Glede na čas ustanavljanja javnega zavoda gre, kot je zapisala, za vprašanje kulturnopolitičnih prioritet. Kot primer je navedla, da je v 80. letih minulega stoletja "francoska kulturna politika zavzela jasno držo, vzpostavila javne zavode, mrežo koreografskih centrov in plesnih gledališč po vsej državi - pri nas pa je institucionalno priznanje dolgo zadrževalo nerazumevanje pomena te umetnosti".
"Društvo za sodobni ples Slovenije si namreč za javni zavod prizadeva že od svoje ustanovitve leta 1994 - več kot trideset let. V tem času nas je prehitela celo Hrvaška," je še zapisala Reba in dodala, da je tokratna ustanovitev rezultat politične volje, predvsem zaveze Levice, ki je prevzela ministrstvo za kulturo in omogočila, da se dolgoletna strokovna prizadevanja skupnosti prelijejo v konkretno dejanje.
Da bo javni zavod deloval v Celju in Novi Gorici, se Rebi zdi zanimiv primer sodelovanja med državo in občinami, kjer se povezuje nacionalni in lokalni interes. Pogreša Ljubljano kot soustanoviteljico in središče sodobnega plesa, kjer nastaja večina produkcije in pobud. "Nenazadnje gre tudi za državno institucijo in mesto tovrstne strukture mora biti tudi v Ljubljani," je še pojasnila. Podobno meni za Maribor kot drugo središče sodobnega plesa. Kljub temu pa ceni pripravljenost, posluh in pogum tako Celja kot Nove Gorice.
"Predlagan model je lahko prednost, če bo proces dobro voden, saj omogoča regijsko povezovanje in širitev občinstev. Upam seveda, da bo zavod znal preseči meje in postal stičišče za jugovzhodno Evropo ter močan povezovalni člen v mednarodnem prostoru," je še zapisala.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/reba-pricakujemo-da-bo-sodobni-ples-postal-enakovreden-partner-drugim-umetniskim-zvrstem