Foto: Pixabay
Tudi v Loškem muzeju Škofja Loka se že pripravljajo na ponovno uprizoritev Škofjeloškega pasijona, ki bo marca 2026. Tako ta mesec organizirajo dve predavanji, ki prinašata sodoben pogled na pasijonsko izročilo in njegovo mesto v evropskem kontekstu. Prvo predavanje bo na Loškem gradu drevi ob 18. uri.
Foto: Pixabay
Kot so sporočili iz Loškega muzeja, se tako kot številni uprizarjajoči tudi oni poglabljajo v izjemno dediščino Škofjeloškega pasijona. Ta je, kot poudarjajo, mnogo več kot le spomin na preteklost - je živa dediščina skupnosti, ki je v svoji zgodovini združevala besedo, igro, glasbo, gib in verovanje. Zaradi svoje edinstvenosti je bil Škofjeloški pasijon leta 2016 vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Spokorna procesija velikega petka je bila stoletja uprizarjana po ulicah Škofje Loke, v njej pa so sodelovali domačini, cehi, bratovščine, vojaki in konjeniki. Rokopis Škofjeloškega pasijona iz leta 1721 velja za najstarejše znano ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku. Napisal ga je pater Romuald - Lovrenc Marušič v škofjeloškem kapucinskem samostanu, kjer je tudi hranjen.
Pasijon združuje več razsežnosti, in sicer literarno, saj gre za zapis 863 rimanih verzov v dramskem besedilu, gledališko, saj se dogajanje odvija v mestnem prostoru, in dediščinsko, saj je skozi stoletja povezoval prebivalce Škofje Loke v skupnem izrazu identitete in pripadnosti. Da bi bolje razumeli bogastvo tega izročila, v muzeju pripravljajo dve novembrski predavanji, ki prinašata sodoben pogled na pasijonsko izročilo in njegovo mesto v evropskem kontekstu.
Na današnjem predavanju z naslovom Škofjeloški pasijon - živ običaj na ulicah Škofje Loke bosta sodelavca na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU Matija Ogrin in Monika Deželak Trojar ob natančni analizi besedila pasijona razgrnila širšo in bogato tradicijo prirejanja pasijonskih procesij v Škofji Loki.
Prihodnjo sredo bo sledilo predavanje z naslovom Zgodnjenovoveške verske procesije: med resnico in praznoverjem, na katerem bo Jaša Drnovšek iz Centra za aplikativne raziskave Univerze v Mariboru pasijon umestil v evropski kontekst verskih procesij.
Krščanstvo pozna procesije že vse od pozne antike dalje, katoliško Evropo pa so zaznamovale med 16. in 18. stoletjem. Predavanje bo osvetlilo najpomembnejše vzroke za množičnost procesij v tem obdobju, pojasnilo njihovo vlogo in razvoj v okviru protireformacije ter katoliške prenove in sledilo njihovi navidezni smrti, ki je sovpadla z nastopom razsvetljenstva.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/loski-muzej-pripravlja-predavanja-pred-novo-uprizoritvijo-skofjeloskega-pasijona