Predstavitev knjige Urjenja v nestrinjanju

V četrtek, 6. novembra, bo v Mestnem gledališču ljubljanskem potekala predstavitev nove knjige avtorjev Tery Žeželj in Jaka Smerkolj Simonetija Urjenja v nestrinjanju: Pogovori o gledališki režiji. Knjiga je izšla v zbirki Knjižnica MGL.

Foto: Arhiv MGL

V prvem delu večera se bo z avtorjema knjige Tery Žeželj in Jako Smerkoljem Simonetijem ter s pisko spremne besede Zalo Dobovšek pogovarjala urednica knjige in zbirke Petra Pogorevc. V drugem delu večera bo sledilo druženje v Klubu MGL.

Slovenska gledališka umetnost se v zadnjih letih vse bolj pluralizira s pristopi, ki niso več vezani zgolj na režiserja ali režiserko kot ultimativnega avtorja uprizoritve. Snovalne prakse, avtorski projekti in dokumentarni pristopi so prodrli tudi na največje odre v Sloveniji in se postavili ob bok dramskemu gledališču. Gledališka umetnost je tesno povezana s hitro spreminjajočima se svetom in družbo, zato neprestano išče nove načine vstopanja v dialog z občinstvom. Presega konvencije, ustvarja nove produkcijske modele in postaja izrazito multidisciplinarna. V tem vrtincu se oblikujejo tudi umetnice in umetniki, s katerimi sta posebej za to knjigo spregovorila dramaturga Tery Žeželj in Jaka Smerkolj Simoneti.

Kako danes misliti režijo? Kako opredeliti njeno področje delovanja na presečišču različnih polj? Kako razumeti vlogo osebe, ki prevzame to sedaj že porozno funkcijo? Urjenja v nestrinjanju so zbirka intervjujev, dokument ustvarjalne prakse, poskus ubeseditve mnogotere narave sodobne slovenske gledališke režije. V knjigi o svojem delu spregovorijo Živa Bizovičar, Marko Čeh, Tjaša Črnigoj, Žiga Divjak, Tin Grabnar, Varja Hrvatin, Maruša Kink, Jan Krmelj, Lea Kukovičič, Mojca Madon, Luka Marcen, Maša Pelko, kolektiv Počemučka, Nina Rajić Kranjac, Nina Ramšak Marković, Bor Ravbar, Dorian Šilec Petek, Neja Tomšič, Juš Zidar in Aljoša Živadinov Zupančič. Njihove portrete je ustvaril fotograf Peter Giodani, spremno besedo h knjigi je napisala dramaturginja in teoretičarka gledališča Zala Dobovšek, uredila pa jo je dramaturginja in urednica Knjižnice MGL Petra Pogorevc.

Tery Žeželj (1995) je zaključila magistrski študij Contemporary Theatre, Dance, and Dramaturgy na Univerzi v Utrechtu na Nizozemskem. Po študiju je delovala kot samozaposlena v kulturi, predvsem kot dramaturginja (lutkovni uprizoritvi Ponočnjaki in Plastonci v režiji Petra Kusa, dramaturško sopotništvo pri projektu The Torch, the Key, and the Snake Ainhoe Hernández Escudero), raziskovalka (umetniško-raziskovalni projekt Mnogovrstne pokrajine v Zavodu Bunker, daljša raziskovalna praksa the day after yesterday skupaj z Madison Jolliffe), urednica (Glej, list in spletni portal Spolna vzgoja II) in članica umetniškega sveta Gledališča Glej. Oktobra 2023 se je zaposlila na Univerzi v Novi Gorici kot mlada raziskovalka, kjer z vidika ekologije raziskuje umetniško produkcijo jugoslovanske neoavantgarde s poudarkom na performativnih formatih.

Jaka Smerkolj Simoneti (1997) je doktorand študijev scenskih umetnosti na UL AGRFT, kjer raziskuje umetniške prakse in strukturne pogoje dela gledaliških režiserk v Sloveniji od začetka profesionalizacije poklica do danes. Po zaključku magistrskega študija dramaturgije in scenskih umetnosti ter gledališke režije deluje kot samozaposlen v kulturi deluje na polju uprizoritvenih umetnosti – kot dramaturg, kritik, dramatik in režiser. Kot dramaturg je z Mojco Madon ustvaril večkrat nagrajeno uprizoritev 52 hertzov v produkciji SNG Nova Gorica, kot asistent režije pa redno sodeluje z Nino Rajić Kranjac. Njegova dramska besedila so bila uprizorjena v več slovenskih gledališčih in nominirana za nagrado za mladega dramatika na Tednu slovenske drame. Gledališke kritike redno objavlja na portalu SiGledal Kritika.

Zala Dobovšek je v spremni besedi zapisala "Prebiranje intervjujev – ob hkratnem spremljanju dogodkov teh istih ustvarjalk in ustvarjalcev – razkriva izjemno vitalen režijski val, ki je v zadnjih letih suvereno in konsistentno odprl tudi temeljna (etična) vprašanja o reprezentacijah na odru, o dekonstrukciji pretirane hierarhije v procesih, o kritičnem preizpraševanju pomena in »smisla« raznoterih avtoritet na tem področju. Gre za skupnost ljudi, ki imajo privilegij ustvarjati gledališke predstave, a hkrati nosijo tudi neizmerno odgovornost: do dela, do drugih, do sebe, do javnosti. Nekatere dejanska brutalna podoba aktualnega sveta požene v utopije in estetski eskapizem, drugi pa hočejo z vso silo to brutalnost zajeti v primežu lastne poetike in jo prikazati točno takšno, kakršna je. Vse to so notranje in intimne odločitve vsake ustvarjalke in ustvarjalca, ki so vedno politične – morda še bolj, kot se tega zavedajo. Kdo si lahko »privošči« molčati o kruti nepravičnosti sveta in kdo za vsako ceno želi to nelagodje umestiti v »posvečeni« prostor gledališča? Vsaka tovrstna odločitev je načeloma legitimna, a vsaka je tudi prepojena s političnostjo, ki se iz zasebnega pretopi v javno.

Knjiga Urjenja v nestrinjanju je izjemen prispevek k beleženju gledališke sedanjosti in njenih perspektiv, je gesta pozornosti, skrbi in odgovornosti. Zasnovana je modro, senzibilno, (samo)kritično in z nesamoumevno mislijo na skupnost. Zapisuje tisto, kar je včasih najtežje artikulirati, in ponuja pomembne medgeneracijske sinteze, ki so bile do nedavnega neprepoznane in neizrečene. Dragocena je že zdaj, še bolj pa bo nekoč, ko bomo skušali razumeti (gledališko) prihodnost, to pa lahko dosežemo le na en način: da razumemo njeno preteklost."

Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/predstavitev-knjige-urjenja-v-nestrinjanju