Foto: Nada Žgank
V Ljubljani in Celju bo od 3. do 18. oktobra potekal 31. Mednarodni festival sodobnih umetnosti - Mesto žensk. Letošnja tema je Arhiviramo. Spominjamo se. Vztrajamo, z njo se osredotočajo na zgodovino društva in festivala ter hkrati premišljujejo o strategijah zgodovinjenja, usmerjenega v prihodnost. Na programu so razstavi, predstave, projekcije.
Foto: Nada Žgank
Kot je na novinarski konferenci povedala programska vodja Iva Kovač, so v program letošnje edicije vključene umetnice, ki so v preteklosti z Mestom žensk že sodelovale, v smislu premisleka o prihodnosti pa so vključene tudi mlade umetnice, ki se bodo tokrat na festivalu predstavile prvič. Letošnji festival bo tako prostor srečevanja različnih generacij.
Uradno odprtje festivala bo v petek z odprtjem razstave v Galeriji Škuc. Kot je pojasnila Kovač, je razstava razdeljena na dva dela. Prvi del, Trideset+ let Mesta žensk se s tiskanimi gradivi in sorodnimi dokumentacijami ozira na 31-letno zgodovino festivala in 30-letno zgodovino društva. Drugi del z naslovom Arhivi v ospredju pa predstavlja dela Coco Fusco, Larisse Sansour in Sorena Linda, Marije Mojce Pungerčar, Sanje Iveković in Stefanie Seibold, ki so svoja dela na festivalu v preteklosti že razstavljale in ki se tudi sicer ukvarjajo z zgodovinjenjem, pri čemer k arhivom pristopajo na različne načine.
V Mali galeriji BS pa bodo prav tako v petek odprli razstavo Mesta za razmislek: Barbara Kozlowska, ki predstavlja najpomembnejša dela Kozlowske, ena od pionirk performansa na Poljskem, iz 60. in 70. let minulega stoletja.
Festival bo po besedah selektorice gledališkega programa Ane Lorger prinesel tudi tri premiere. Tako bo v soboto v Stari mestni elektrarni ljubljanska premiera uprizoritve Don Kihot, ki je bila sen režiserke Žive Bizovičar, ki je koprodukcija Mesta žensk in Prešernovega gledališča Kranj.
Premiero bosta doživeli tudi uprizoritvi Extima#4: Življenjski prostor Olje Grubić in Umetnost življenja: Umor na podeželju avtoric in tudi nastopajočih Barbare Kukovec, Katarine Stegnar in Urške Brodar.
Življenjski prostor je četrti del cikla Extima, ki drsi skozi preizpraševanje, kaj danes pomeni biti živo bitje v živem svetu. Po besedah Olje Grubić se performas ukvarja z življenjskim prostorom, tako prostorom, kjer živimo, kot širše, ter deluje kot živa instalacija, v kateri scenski elementi s fizičnim zavzemanjem prostora krčijo prostor gledalcev. Predstavo Umetnost življenja: Umor na podeželju je Urška Brodar opisala kot "neparticipatorno, participatornost pa je pri predstavi vpisana tako v sam material kot način dela".
Filmski program po izboru Sare Šabec bo ponudil film Meredith Monk: mozaik. Kot je spomnila programska vodja festivala, je ameriška umetnica leta 1995 gostovala na festivalu Mesto ženk ter požela veliko zanimanja, zato se se letos odločili predstaviti dokumentarec o njej. Prikazali bodo tudi film Georgea Cukorja Plinska luč iz leta 1944, ki bo podlaga za pogovor z naslovom Mračenje ali umetnost utišanja žensk, v katerem bo francoska intelektualka Helene Frappat podala filozofsko definicijo besede gaslighting.
Glasbeni program je letos manj obsežen in prinaša dva koncerta v enem večeru. Na prvem bosta nastopili nemška saksofonistka Edith Steyer in italijanska kitaristka Francesca Naibo, v svobodni improvizaciji se jima bo v triu pridružila domača violinistka Ana Kravanja. Drugi koncert pa bo ponudil duet italijanske kitaristke Anne Garano in armenske pevke, živeče v ZDA, Anais Alexandre Tekerian.
Festival se bo sklenil v Celju s projekcijo filma Dekleta ne jočejo režiserk Sigrid Klausmann in Line Lužyte ter pogovorom.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/mesto-zensk-v-31-izdaji-s-pogledom-v-zgodovino-in-razmislekom-o-prihodnosti