Foto: Pixabay
Od vojnih pričevanj in dekadentne lepote do prazgodovinskih koliščarjev in lahkotnih otroških pravljic – program tega tedna spet prinaša širok razpon radijskih zgodb, v katerih se prepletajo zgodovina, človeške stiske in domišljija.
Foto: Pixabay
V opomin na krutost vojnih bojišč, ki jih na daljavo vsak dan spremljamo v naši bližini, bo v ponedeljek na programu Ars na sporedu intimni dokument iz obdobja, ko je v okupiranem Sarajevu divjala vojna. Dokumentarna radijska igra Predor rešitve je nastala na podlagi prevodov zgodb pričevalcev Indire Buljubašić, Ismirja Heroja, Edisa Kolarja, Fuada Serdarevića, Midhata Karića, Selme Catović Hughes, Belme Cuzović, Ene Kukić in Nicka Teunissena. Sogovornice in sogovornike je v prestolnici Bosne in Hercegovine posnel režiser igre Alen Jelen. Radijski dokumentarec pripoveduje o osemsto metrov dolgem podzemeljskem predoru, ki je med sarajevsko vojno vihro pomenil eksistenčno pomemben koridor za osnovne življenjske potrebščine, gorivo, pa tudi orožje. Pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v Sarajevu, so sinonim za strahove v nas, vendar hkrati tudi prispodoba za lepoto in luč, ki posije na koncu tunela. Radijski dokumentarec je nastal konec leta 2023 v koprodukciji z Memorialnim centrom kantona Sarajevo ‒ muzejem Predor rešitve in gledališčem ŠKUC Ljubljana, in sicer v sklopu projekta B-AIR.
V četrtkovem terminu na programu Ars bo na sporedu drugi del radijske priredbe edinega romana Oscarja Wilda Slika Doriana Graya. Irski pisatelj je napisal fantastično zgodbo o propadu mladeniča, ki svojo dušo zamenja za večno mladost. V drugem delu bomo spremljali Dorianov (igra ga Primož Forte) vsakdanjik, prepleten z zmagoslavjem lepote, dekadence in lahkotne brezbrižnosti. A medtem ko na videz živi očarljivo, uživaško vsakdanjost, se na njegovem skrivnostnem portretu začnejo kazati vse hujše posledice – odsev njegove duše postaja vedno bolj temačen, oduren in razpadajoč. Igra je nastala leta 2012 v produkciji Radia Trst A in režiji Igorja Pisona. Prvi del dekadentne radijske igre o hrepenenju, hedonizmu in propadu je za poslušanje dostopen v spletnem arhivu.
Na prvem programu bo na sporedu še tretji, zadnji del znamenite povesti slovenskega pisatelja Janeza Jalna Bobri v radijski priredbi Jožeta Rodeta. V prejšnjih dveh torkih so poslušalke in poslušalci že dodobra spoznali življenje mostiščarjev na Ljubljanskem barju pred približno štiri tisoč leti. V ospredju je zgodba pogumnega Ostrorogega Jelena, ki si zgradi svoje lastno kolišče in postane vrhovni vodja naselbine. Čeprav uspešno širi svojo družino, pa ima več težav z združevanjem celotne jezerske skupnosti. V tretjem delu z naslovom Vrh se rod Ostrorogega Jelena (igra ga Ivo Ban) sreča z neznano civilizacijo z Vzhoda. Gospodar kolišča Ostrorogi spozna, da bo njegov rod preživel le tako, da bo svojo posest razširil tudi na kopno in nato od lovskega življenja prešel k poljedelstvu. Priljubljeno klasično branje bomo predvajali v sklopu sodelovanja med Radiem Slovenija ter Zavodom Muzej in galerije mesta Ljubljana, v katerem z radijskimi igrami raziskujemo zgodovino mesta Ljubljana in njegove izjemne osebnosti. Dan po koncu trilogije, torej 10. septembra, pa bodo ob 17.30 v Mestnem muzeju Ljubljana pripravili še zadnje kratko vodstvo po prazgodovinskem delu razstave Ljubljana. Zgodovina. Mesto. V spletnem arhivu pa lahko poslušalke in poslušalci na zahtevo še vedno slišijo prvi del, Sam, in drugi del, Rod.
Kratka radijska igra
Kratko radijsko igro Nemi lik, ki bo na sporedu v sobotnem terminu kratke radijske igre na programu Ars, je napisala Simona Hamer. Dramaturginja, dramatičarka in pisateljica v zgoščenem monologu zastavlja vprašanja o telesu in spolu, poigrava pa se tudi s fizično odsotnostjo ter hkratno navzočnostjo v domišljiji. Lik, o katerem je govor, ostaja nem, vendar je prav zaradi opisa in skopih podatkov o njem še kako prisoten in oprijemljiv. Izziv, kako nemi lik uvrstiti v zvočno krajino, prinaša velik performativni potencial in ustvarja različne kontekste, s tem pa tudi kritično osvetljuje brezštevilne družbene anomalije. Kratko radijsko igro v režiji Ane Krauthaker je interpretirala Anja Novak.
Na prvem programu bo na sporedu kratka radijska igra Mumini, ki je nastala po istoimenski zgodbi iz zbirke kratke proze Dobra družba. V zbirki je Ana Svetel opisala usodna mimobežna srečanja na skupnih prevozih, ki odstirajo številna eksistenčna vprašanja sodobne družbe. Tako je tudi v tej metafizični zgodbi, ki jo je za radio priredila Kaja Blazinšek. Moški vozi dekle s prav posebno telesno napako, ki je nastala zaradi čustvenih pritiskov okolice. Zanimivo pa je, da naključni šofer nekaj podobnega opaža pri svoji hčerki. Kratko radijsko igro je leta 2020 režiral Klemen Markovčič.
Radijska igra za otroke
Mladi poslušalke in poslušalci bodo v nedeljo zjutraj spoznali lahkomiselnega piščančka, ki prespi odhod na obisk k teti Kokodajsi in njeni družini. Pišček (Polona Juh) se zato skupaj s prijateljem račkom Gagijem (Nataša Tič Ralijan) z zamudo odpravi na dogodivščino na drugo stran jezera. Med potjo prijatelja doživita marsikaj vznemirljivega in zanimivega. Radijsko igro za otroke Pišček gre na pot je napisal Tomo Kočar, leta 1998 pa jo je režiral Igor Likar.
Poslušalke in poslušalci, predvajane radijske igre lahko slišite tudi na spletnih straneh prvega programa in programa Ars ter na RTV 365. Na spletu so na voljo še trideset dni po radijskem predvajanju.
Spored radijskih iger od 8. do 14. septembra 2025
Ponedeljek, 8. september
Radijska igra ob 20.00 (Ars) – Indira Buljubašić, Nick Teunissen: Predor rešitve
Torek, 9. september
Radijska igra ob 21.05 (Prvi) – Janez Jalen (prir. Jože Rode): Bobri – 3. del – Vrh
Četrtek, 11. september
Radijska igra ob 22.05 (Ars) – Oscar Wilde (prir. John von Düffel): Slika Doriana Graya – 2. del
Sobota, 13. september
Kratka radijska igra ob 19.30 (Ars) – Simona Hamer: Nemi lik
Kratka radijska igra ob 22.40 (Prvi) – Ana Svetel (prir. Kaja Blazinšek): Mumini
Nedelja, 14. september
Radijska igra za otroke ob 8.05 (Prvi) – Tomo Kočar: Pišče gre na pot
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/spomin-zgodovina-in-igriva-domisljija