Režiser Jože Valentič, prirejevalec Jože Rode, tonski mojster Mirko Marinšek na predstavitvi leta 2017. Foto: Arhiv Uredništva igranega programa
Letos mineva 150 let od odkritja prvih kolišč na Ljubljanskem barju, ki nam razkrivajo življenje najstarejših stalnih prebivalcev ljubljanskega prostora. V Mestnem muzeju Ljubljana bodo z radijsko igro Bobri in predavanjem praznovali obletnico.
Režiser Jože Valentič, prirejevalec Jože Rode, tonski mojster Mirko Marinšek na predstavitvi leta 2017. Foto: Arhiv Uredništva igranega programa
Koliščarji so se tu naselili v 5. tisočletju pr. n. št., njihova naselja pa so se razvijala vse do srednje bronaste dobe, okoli 1500 pr. n. št., ko je okolje postalo preveč močvirnato in s tem neprijazno za življenje. Živeli so v naseljih na kolih ob robovih barja, ukvarjali so se s poljedelstvom, živinorejo, lovom, ribolovom in zgodnjo metalurgijo. Udomačitev divjih rastlin in živali jim je omogočila pridelavo presežnih količin hrane, s tem pa stalno naselitev in razvoj razslojenih, specializiranih ter tehnološko naprednih skupnosti. O tem priča tudi najdba najstarejšega lesenega kolesa z osjo na svetu, starega kar 5200 let, na kolišču Stare gmajne pri Vrhniki. Kljub stoletju in pol raziskav ostaja koliščarska dediščina v marsičem skrivnostna, saj ohranjeni materialni ostanki le delno pričajo o njihovi družbi in kulturi. Na Ljubljanskem barju je danes znanih več kot 40 kolišč, od katerih jih je devet vpisanih na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.
Bobri bodo že druga radijska igra, ki jo bo mogoče slišati v okviru sodelovanja Muzeja in galerij mesta Ljubljana in Radia Slovenija. Njihov avtor Janez Jalen se je rodil v kmečki družini. Po šolanju na gimnaziji v Kranju je končal še bogoslovje v Ljubljani. Pozneje je kot duhovnik služboval v več krajih po Sloveniji. Pisal je drame in povesti, Bobri pa so njegovo najbolj popularno delo; postali in ostali so klasično mladinsko čtivo z napeto in arheološko poučno pustolovsko-ljubezensko zgodbo. Dramatično in slikovito pripovedujejo o pozni neolitski kulturi koliščarjev na Ljubljanskem barju, torej pred približno štiri tisoč leti. Objavljeni v času italijanske okupacije Ljubljane v letih 1942/43 so najprej merili predvsem na odraslo občinstvo, spodbujali so zavest o zgodovinskih koreninah slovenstva in opozarjali na preteča sovražna plemena, ki se hočejo polastiti ravnic na južni strani Alp.
Na pogovoru tudi o razlikah in povezavah med literarno fikcijo v romanu in arheološkimi dejstvi
Predvajanju radijske igre bo sledil pogovor z Ireno Šinkovec, kustosinjo za prazgodovino v Mestnem muzeju Ljubljana, ki ga bo vodila Janja Rebolj, muzejska svetnica in koordinatorka andragoških programov v Mestnem muzeju Ljubljana. Osvetlili bosta razlike in povezave med literarno fikcijo v romanu in arheološkimi dejstvi ter nas povedli k razmisleku o tem, kako lahko literarne upodobitve, kot so Bobri, dopolnjujejo razumevanje preteklosti in prispevajo k ozaveščanju o naši kulturni dediščini.
"Odkritje kolišč je poleg velikega zanimanja splošne javnosti navdihnilo tudi umetnike. Med najznamenitejša dela sodi roman Bobri, ki ga je Janez Jalen napisal med drugo svetovno vojno, in danes, po številnih ponatisih in uprizoritvah, predstavlja literarno dediščino koliščarjev z Ljubljanskega barja. Kljub idealističnim predstavam o življenju v vaseh na kolih, Jalen izkazuje dobro poznavanje takratnih znanstvenih dognanj ter močno navezanost na naravo, v kateri je, kot pravi, človek ves čas precej enak. Sodobne arheološke raziskave, podprte z naravoslovnimi analizami, so močno dopolnile poznavanje načina življenja prazgodovinskih koliščarjev, brez pisnih virov pa za vedno ostaja skrit njihov miselni, simbolni in religiozni svet," je povedala kustosinja Irena Šinkovec.
V muzeju bo zazvenel prvi del te zgodovinske pripovedi z naslovom Sam, govori pa o vzponu drznega in pogumnega Ostrorogega Jelena, ki si je zgradil lastno kolišče in postal rodovni vodja koliščarske naselbine. V središču Jalnove igre je ljubezenska zgodba Ostrorogega Jelena, ves čas odločnega, močnega in podjetnega lika, in dekleta iz drugega rodu koliščarjev. Njegov nasprotnik je njegov polbrat Karp.
Radijska trilogija Bobri v priredbi Jožeta Rodeta in v režiji Jožeta Valentiča upošteva tridelnost izvirnega romana. Dramaturg je bil Pavel Lužan, tonski mojster Matjaž Miklič, glasbena oblikovalka pa Darja Hlavka Godina.
Ostrorogega Jelena interpretira Branko Jordan, njegovega brata Karpa Gaber Trseglav, Jezerno Rožo Maja Martina Merljak, igrajo pa še: Slavko Cerjak, Barbara Medvešček, Brane Završan, Matic Zajc, Gašper Tesne, Iztok Jereb, Primož Ranik, Brane Grubar, Mojca Funkl in Boris Kos. V produkciji Uredništva igranega programa je bila igra posneta v studiu Radia Slovenija aprila 2007.
Dogodek bo zaokrožilo kratko vodstvo po prazgodovinskem delu razstave Ljubljana. Zgodovina. Mesto, kjer si bo po radijsko-literarnem doživetju mogoče ogledati tudi prave arheološke najdbe iz časa koliščarjev, kot je najstarejše leseno kolo z osjo na svetu, staro kar 5200 let. Dve kratki vodstvi po prazgodovinskem delu razstave Ljubljana. Zgodovina. Mesto. v Mestnem muzeju Ljubljana bosta še 3. septembra in 10. septembra, obakrat ob 17.30.
Druga dva dela radijske igre Bobri boste lahko prav tako spremljali na Prvem programu Radia Slovenija. Rod bo na sporedu 2. septembra ob 21.05, Vrh pa 9. septembra, prav tako ob 21.05. Vsi deli pa bodo poslušalcem na voljo za poslušanje še mesec dni po radijskem predvajanju na spletni strani Prvega in na platformi RTV365.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/bobri-v-mestnem-muzeju-o-koliscarjih-prek-znamenite-jalnove-zgodbe-in-strokovnega-predavanja