Foto: Klemen Batagelj
V četrtek bo na Pomniku miru na Cerju premiero doživela plesno-glasbena uprizoritev Brezmejno telo v izvedbi MN Dance Company, ki jo organizatorji napovedujejo kot enega od vrhuncev EPK Nova Gorica - Gorica. O predstavi in o plesnem ansamblu MN Dance Company je spregovorila soustanoviteljica MN Dance Company Nastja Bremec Rynia.
Foto: Klemen Batagelj
Michal Rynia in Nastja Bremec Rynia sta zasedbo MN Dance Company ustanovila konec leta 2008 v Novi Gorici. Oba diplomanta CODARTS - Rotterdamske plesne akademije ustvarjata svoj prepoznavni plesni slog in govorico telesa.
Kako je prišlo do ustanovitve MN Dance Company?
Po končanem študiju v Rotterdamu sva bila z Michalom člana svetovno priznanega ansambla Scapino Ballet Rotterdam. Ker pa sva oba imela izjemno željo po ustvarjanju lastnih kreacij, sva se odločila za samostojno pot, in sicer najprej na Nizozemskem, kjer sva imela odlične pogoje dela. Vendar sem si sama želela vrnitve v domovino in uspelo mi je prepričati Michala, da sva se preselila v Novo Gorico.
Želela sva ustanoviti plesni ansambel, a seveda to ni bilo mogoče takoj, zato sva začela delali projektno. Sprva sva ustvarjala duete, kasneje sva se odločila za večje projekte ter vsako leto razpisala avdicijo, na katero so se prijavili plesalci iz vsega sveta. Na zadnjo avdicijo, ki je bila že za stalni plesni ansambel ter za projekt Brezmejno telo, se je prijavilo 1000 plesalcev. Sedaj je v ansamblu 15 plesalcev, pri čemer je ekipa zelo mednarodna. Vsak leto sprejmemo tudi plesalce s tujih plesnih akademij na opravljanje obvezne študijske prakse, poleg tega mladim plesalcem omogočamo možnost sodelovanja v našem ansamblu v obliki študijskih izmenjav Erasmus+.
Najpomembneje nama je, da imava možnost kontinuiranega dela s plesalci. Sodobni ples je drugod po Evropi zelo razvit, na Slovenskem pa je to eno najbolj prekarnih področij umetnosti, zato se nama zdi sistemska rešitev, vzpostavitev plesnega ansambla, ki nudi tudi neko stabilnost plesalcem, izrednega pomena. Izredno sva hvaležna Evropski prestolnici kulture (EPK) Nova Gorica - Gorica in Mestni občini Nova Gorica, ki imata posluh za našo željo glede ansambla in ki sta nam omogočila tri leta kontinuiranega dela z ekipo plesalcev. Srčno upava, da se bo nadaljevalo tudi po izteku EPK.
Kako potekajo avdicije, na kaj ste pozorni pri plesalcih?
Pomembne so nama njihove gibalne sposobnosti in pa da lahko dojamejo najin plesni vokabular, da imajo prezenco na odru. Pomembno je tudi, da so člani ansambla kompatibilni, saj gre za majhno skupino plesalcev, ki se morajo dobro razumeti. Verjameva namreč v timsko delo in zelo nama je pomembno, da smo kot ekipa usklajeni. Verjameva, da če se razumemo med seboj, tudi na odru delujemo sinhronizirano.
Kako poteka proces snovanja predstav?
Z Michalom ustvariva celotno idejo in koreografijo, plesalci potem to prenesejo na svoje telo in tako še obogatijo celotno predstavo.
Kje vadite trenutno in kakšni so obeti za naprej?
Trenutno vadimo v najetem prostoru v Eda centru v Novi Gorici, ki je v lasti DSU, ki pa je za nas premajhen. Ko začnemo snovati predstavo, še nekako gre, ko se vključi scenografija, pa imamo težavo. Za predstavo Brezmejno telo smo, ker nastaja v poletnem času, denimo vadili na veliki terasi pred studiem, kamor smo si vsakodnevno postavili plesni pod.
Imamo pa srečo, da vedno delamo koprodukcije z SNG Nova Gorica, tako da nam v jesenskem in zimskem času omogočijo vaje na njihovem odru. Za naprej upamo, da bomo pridobili primerne prostore za ustvarjanje in seveda tudi financiranje za obstoj plesnega ansambla. Zavedamo se namreč, da bo, če se kontinuiteta pretrga, zelo težko vse skupaj vzpostavili na novo.
Kako je prišlo do sodelovanja z EPK?
V času pisanja prijavne knjige je lahko vsak prispeval svoje ideje in tako smo jo tudi sami. Ideja za predstavo Brezmejno telo pa je pravzaprav ideja Nede Rusjan Bric, ki je umetniška svetovalka EPK.
Predstava Brezmejno telo je opisana kot "inovativen umetniški projekt, ki razpira odnos med človeškim telesom, njegovimi prostorskimi, telesnimi, umskimi mejami in umetno inteligenco oziroma tehnologijo". Lahko poveste več o predstavi?
Predstava Brezmejno telo je nastajala skozi tri leta raziskovanja. Pravzaprav je bilo vseh pet celovečernih predstav, ki smo jih naredili v teh treh letih, vezanih na raziskovanje te iste tematike, pri tem pa ni šlo le za proces gibanja, ampak tudi poslušanja. Poslušanja telesa v odnosu do tehnologije, poslušanja človeka, ki se prepoznava v umetni inteligenci, ki jo sam ustvarja. Na nek način smo se postavili v prostor, kjer telo, tehnologija in zavest nenehno zamenjujejo vloge, se prepletajo, raztapljajo druga v drugi.
Telesa nismo obravnavali kot fiksne entitete, temveč kot odprt sistem, porozen, dovzeten in spremenljiv. Telo je postalo prostor pogajanja med nadzorom in predajo, med organsko in umetno inteligenco. Plesalci niso le izvajalci gibanja, ampak nekakšni prevajalci telesa, ki se povezujejo z algoritmi, odzvanjajo v digitalnih okoljih, vstopajo in izstopajo iz človeškega.
Naš cilj ni odgovoriti, ampak poslušati, ne zgolj prikazati tehnologijo, temveč jo občutiti skozi telo. Naš cilj ni definirati umetno inteligenco, ampak dovoliti, da nas ta zmoti, da nam nastavi ogledalo, ki je včasih kruto, drugič boleče resnično. Brezmejno telo je prostor vmesnosti, stanje postajanja, poskus ohranitve človeškega v času, ki ga ne znamo več natančno opredeliti. Predstava je zastavljena tudi kot nek preizkus človečnosti.
Glasbo za predstavo Brezmejno telo je ustvaril Duo Silence. Kako je nastajala?
Zelo sva vesela in počaščena, da Primož Hladnik in Boris Benko tudi v tem projektu sodelujeta z nama. Njuno glasbo sva uporabila že v najini drugi celovečerni predstavi Mit (Myth) in pozneje ob 10-letnici delovanja v predstavi DE-SET. Duo Silence bo v predstavi Brezmejno telo predstavil nov album, ki je dih jemajoč. Njuna glasba nama je od nekdaj v veliko inspiracijo, tako da je bil pravi užitek ustvarjati nanjo. Glasbo sta nama sicer pošiljala tekom celotnega ustvarjalnega procesa.
Morda še beseda o sceni in kostumih? Predstava naj bi bila po prvotnem načrtu izvedena v kamnolomu v Solkanu, sedaj bo na Pomniku miru na Cerju.
Kostumografijo podpisujem sama, scenografijo Michal. Za kostume bi rekla, da so zelo osnovni, saj sem želela izpostaviti plesalčevo telo. Kar se tiče scenografije, pa si vedno želimo takšne, ki nam nudi tudi neka koreografska izhodišča. Ker smo imeli že izdelano scensko zasnovo za kamnolom, smo imeli zaradi spremembe lokacije precej dodatnega dela. Sedaj lahko rečem, da Pomnik miru na Cerju omogoča resnično enkratno doživetje, tudi plesalci so navdušeni nad lokacijo, ki se s svojim razgledom povezuje z brezmejnostjo.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/koreografinja-in-plesalka-nastja-bremec-rynia-najpomembnejse-je-kontinuirano-delo-s-plesalci-intervju