Foto: Pixabay
Člani Nacionalnega sveta za kulturo (NSK) so na seji osrednjo pozornost namenili stanju umetnostne kritike v medijih. Na sejo so povabili tako predstavnike večjih kot nišnih medijev in po njihovih predstavitvah prišli do zaključka, da umetnostne kritike v medijih sicer so, da pa je za razvoj potrebno vzpostaviti podporno okolje.
Foto: Pixabay
Kot so zapisali v sklepu, je potrebno vzpostaviti okolje, ki bo omogočalo izobraževanje kritikov za vsa področja ter z ustreznimi uredniškimi politikami ustvariti prostor za kritiko v medijih. Potrebno je tudi zagotoviti sredstva iz javnih virov in jih transparentno voditi do ustvarjalcev kritiških vsebin.
NSK tudi apelira na medije, da umetnostno kritiko vseh umetnostnih področij umeščajo v najbolj gledane, poslušane in brane temine, na ministrstvo za kulturo pa, da nameni dovolj sredstev oziroma progresivno spodbuja razvoj in pojavnost kritike v medijih.
Profesor in publicist Boris Vezjak, ki je leta 2023 uredil revijo Dialogi, posvečeno umetnosti kritiki je v uvodni predstavitvi poudaril, da je osnovna težava pravzaprav v statusu kritičnega mišljenja kot takega. K poslabšanju razmer po njegovih besedah prispevata na eni strani finančni interes medijev, v luči katerega kritika ni zanimiva, na drugi strani kritika tudi nima širokega kroga bralcev, saj branje umetnostne kritike terja določen miselni napor.
Glavna urednica revija Maska Pia Brezavšček je med drugim opozorila, da danes tiskani mediji niso več toliko razširjeni ter da dominirajo posamični članki na spletu, poleg tega uredniško pripravljene vsebine ljudi vse manj zanimajo. Izpostavila je nujnost financiranja kritike v javnih medijih ter načrtne podpore specializiranim platformam.
Odgovorni urednik elektronskega medija Koridor Jernej Čuček Gerbec je spregovoril tudi o razpisih in opozoril, da v njih kritika ni upoštevana kot specifično področje. Menil je, da bi bila najbolj smiselna sistemska podpora tega področja.
Odgovorni urednik Kulturnega in umetniškega programa Televizije Slovenija Andraž Pöschl je predstavil stanje na Televiziji Slovenija ter med drugim povedal, da si že več let neuspešno prizadevajo za uvedbo posebne oddaje, namenjene umetnostni kritiki.
Urednik kulturne redakcije časopisa Delo Andrej Predin pa je opozoril, da se težave v zvezi s pomanjkanjem umetnostne kritike v medijih vlečejo že leta. Sam ji je sicer ob nastopu mandata namenil veliko pozornosti in vpeljal več novih rubrik, med njimi Mlado pero. A od tedaj so se razmere drastično poslabšale, zato je bil prisiljen prekiniti sodelovanje na področju pisanja kritik z večino zunanjih sodelavcev.
Urednica in publicistka Anja Zag Golob rešitev nastale situacije vidi v vzgoji občinstva. Ker je večina medijev v zasebni lasti, meni, da bi to nalogo morata prevzeti Televizija Slovenija, ki bi morala na 1. programu predvajati redno oddajo o kulturi, ta pa bi morala biti na sporedu pred osrednjim Dnevnikom, oddaje o kulturi iz poznih večernih terminov premakniti v zgodnejše ter uvesti tedensko omizje s temami s področja kulture.
Urednica uredništvo za kulturo Radia Slovenija Maja Žvokelj pa je med drugim povedala, da so morali zaradi zniževanja stroškov oklestiti število kritik, kar so pri literaturi naredili na račun tujih avtorjev.
Generalna direktorica direktorata za razvoj kulturnih politik na ministrstvu za kulturo Tjaša Pureber je spomnila na lani sprejet Nacionalni program za kulturo 2024-2031 ter letos še akcijski načrt. Kot je povedala, je v obeh umetnostna kritika posebej izpostavljena kot problematično področje, ki potrebuje specifične ukrepe. Ker je problematika večplastna, jo na ministrstvu sicer rešujejo znotraj več razpisov.
Člana NSK Tanja Petrič in Uroš Korenčan sta opozorila, da se večina piscev kritik po nekem obdobju preusmeri v kaj drugega, saj se s pisanjem kritik ne da preživeti, članica NSK Majda Širca pa je opozorila, da kritike niso pomembne le za današnje bralstvo, ampak tudi za raziskovalce in ocenjevanje časa za nazaj.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/clani-nsk-za-vecjo-podporo-umetnostni-kritiki-v-medijih