Foto: Arhiv SLOGI
Vsestranska lutkovna ustvarjalka Alenka Pirjevec letos praznuje 80. rojstni dan. Ob jubileju je svoje lutke podarila Slovenskemu gledališkemu inštitutu – Gledališkemu muzeju. Razstava Alenka dela lutke, ki predstavlja pomembni del ustvarjanja Alenke Pirjevec, se osredotoča na avtorske projekte Alenke Pirjevec, kot tudi na uprizoritve, za katere je izdelala lutke.
Foto: Arhiv SLOGI
Razstava, ki jo bodo odprli v Dvorani Slovenskega gledališkega inštituta, v četrtek, 12. junija 2025, ob 19. uri, bo na ogled do 31. decembra 2025, prvi javni vodstvi po razstavi pa bosta na Poletno muzejsko noč, 21. junija 2025, ob 18.30 in 20. uri.
Razstava sledi njenemu ustvarjanju od leta 1994, ko so v Cankarjevem Pohujšanju prvič na slovenskem odru zaživele lutke v njeni izdelavi, do leta 2017, ko je s predstavo Prva ljubezen v ŠKUC gledališču zaokrožila svojo lutkovno kariero.
Alenka Pirjevec je več kot štiri desetletja delovala kot vsestranska gledališka ustvarjalka – v svojem bogatem in raznovrstnem ustvarjalnem opusu se je dokazala kot dramska igralka in animatorka lutk (nastopila je v več kot 70 lutkovnih uprizoritvah), kot režiserka, dramaturginja, avtorica celostne podobe uprizoritve, scenografka, snovalka in izdelovalka lutk ter kot mentorica in prevajalka, dve sezoni je bila umetniška vodja Lutkovnega gledališča Ljubljana. Delovala je tudi v mednarodnem prostoru – bila je predsednica UNIMA (International Union of the Marionette) Slovenija, s svojimi uprizoritvami je veliko nastopala po Evropi, dvakrat pa je slovensko lutkarstvo s uprizoritvami in delavnicami predstavila tudi na turneji po Japonski. Za svoje ustvarjanje je prejela več nagrad.
Lutke so neločljiv del njenega življenja, nje same, njene biti. V svoji magistrski nalogi Nevidni prostor med igralcem in lutko – kot umetnica, polna energije in ustvarjalne radovednosti, se je magistrskega študija lotila leta 1999, pri svojih 54 letih – je v poglavju o metodologiji dela z lutko zapisala: »Če igralec s svojim dihanjem lutko oživi, ji /…/ daje svoj izraz, vsa svoja čustva in misli, ne glede na to, ali je pri tem vključeno besedilo ali pa to počne brez besed, zgolj z gibanjem. Ko se bo po tem principu dalj časa ukvarjal z lutko, bo njegova naslednja ugotovitev ta, da sta on in lutka postala vsebinska celota, ne glede na oddaljenost lutke od igralca. Napočil je trenutek, ko se igralec poistoveti z lutko, jo privzame kot del sebe, vendar zdaj ne več samo fizično, pač pa tudi psihično in emocionalno. To je tudi faza, ko igralec lutko vzljubi, se ji odpre in preda.«
Med številnimi dovršenimi igralskimi in/ali animatorskimi kreacijami Alenke Pirjevec v Lutkovnem gledališču Ljubljana se je mlajšim in starejšim gledalcem še zlasti priljubila z interpretacijo nagajivih, navihanih in iznajdljivih karakterjev, v svojih odrskih kreacijah je pogosto izkazala dar za komičnost in razgibani odrski ritem. Po drugi strani je pokazala talent za oblikovanje poetičnih, subtilnih odrskih figur. Kot igralka se je znala postaviti v ozadje, dati glavno besedo lutki, se z njo povsem poistoveti. Kritiki so večkrat izpostavili tudi njeno požrtvovalnost, občutek za usklajeno ansambelsko igro in »obvladano kulturo gibanja«.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/alenka-dela-lutke-razstava-lutk-alenke-pirjevec