Foto: Boštjan Lah
V Lutkovnem gledališču Maribor (LGM) bodo v četrtek uprizorili zadnjo premierno predstavo v tej sezoni. Gre za avtorsko predstavo Brine Klampfer Merčnik in Ane Duša z naslovom Sijaj sijaj sončece, namenjene tudi najmlajšim gledalcem. Prva je predstavo tudi režirala, druga je poskrbela za dramaturgijo, za likovno podobo pa Katarina Planinc.
Foto: Boštjan Lah
Predstava govori o deklici Lizi, ki ji babica za zajtrk na mizo postavi hlebec kruha. Ker je tako lep in okrogel kot žoga, se deklica z njim igra, hlebec pade na tla in se odkotali. Liza teče za njim v žitno polje, a pot do kruha je dolga, na njej pa Liza spozna, da kruh ne pade kar sam z neba, temveč je zanj treba vse leto delati.
"Dela zemlja, dela pšenica, dela vreme, dela človek, dela pečica in dela čas. Kruh prav res ne pade sam z neba," je glavna zaključna ugotovitev v predstavi, namenjeni otrokom od tretjega leta starosti naprej, ki so jo obogatili tudi s slovenskimi ljudskimi pesmimi. Na odru se bodo predstavili lutkarji Metka Jurc, Rina Pleteršek in Andraž Jug.
Kot je pred premiero povedala režiserka Klampfer Merčnik, so bile v življenje naših prednikov vpisane nekatere drugačne vrednote od tistih, ki jih živimo danes. Zato, da so lahko jedli, so garali, marsikdaj ob suši, poplavah in podobno tudi trpeli, to pa so stvari, na katere danes v času izobilja nismo več pozorni.
Ob tem po njenih besedah ljudske pesmi kličejo tudi po skupnosti, kar je po njenem še ena od vrednot, ki danes v času individualizma vse bolj izginja. "Skupinsko petje ob različnih opravilih vse bolj izginja. V naši družini smo ga ohranili izključno za božič in to je zagotovo nek trenutek, ki ga imam najraje v letu," je dodala režiserka.
Z Dušo, s katero sta v preteklosti že večkrat sodelovali, sta pazljivo izbirali otrokom znane ljudske pesmi, medtem ko se je zgodba kruha rodila tik pred zdajci. Material in ideje na to temo so se nato začeli po njenih besedah zelo hitro rojevati, v zgodbi pa se sprehodijo skozi tradicijo opravil preteklega časa, ki danes izginjajo, in želijo na njih opozoriti otroke.
V predstavi se dotaknejo tudi vprašanja lakote, ki za razviti svet pomeni nekaj povsem drugega, kot za tiste dela sveta, kjer je ta problematika zelo močno prisotna.
Po besedah soavtorice Duša je bilo njuno najpomembnejše vodilo poudarjanje vrednot, da se otroci zavedo, da sta delo in blagostanje med seboj povezana. "To je pri poklicih, ki jih danes njihovi starši opravljamo, zelo težko videti. Delo na računalniku ni v ničemer podobno temu, da moraš zmlatiti pšenico ali opraviti kakšno drugo kmečko opravilo," je dejala.
Lizi je glas posodila lutkarka in animatorka Metka Jurc, na pobudo katere so v predstavi poskrbeli za dvo ali večglasno petje, ki ji je, kot je povedala, zelo blizu. Vsi trije nastopajoči so se po njenih besedah glasovno zelo dobro ujeli. Ob tem je kot poseben izziv izpostavila tudi leseno lutko, ki je dokaj toga in ne tako gibčna kot bi si sama želela.
"Zato je bilo treba poiskati njene smiselne gibe. Da je prijazna, ni pa toga ali odrezava. Potem je potrebno dodati še nekaj glasu, kar mi nikoli ni bila težava, zato upam, da sem jo zelo dobro oživila," je še dodala Jurc.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/mariborski-lutkarji-s-premiero-predstave-sijaj-sijaj-soncece