Izšla je nova številka Dialogov, posvečena Filipu Kalanu Kumbatoviču

Avtor: Založba Aristej

Zgodnja spomladanska številka Dialogov je po zaslugi področnega urednika Primoža Jesenka pretežno gledališka. V tematskem sklopu o Filipu Kalanu Kumbatoviču, ustanovitelju AGRFT in gledališkem zgodovinarju, pišejo Aldo Milohnić, Dragan Živadinov in Simona Ješelnik.


Foto: Arhiv založba Aristej

V uvodniku z naslovom Retradicionalizacija mladih žensk se odgovorna urednica Emica Antončič sprašuje, kaj se dogaja z mladimi ženskami v Sloveniji, potem ko je opazila, da so nekatere mednarodno uspešne športnice po poroki odvrgle priimke, pod katerimi so se uveljavile, in prevzele priimke svojih mož; prav tako pa partnerica trenutnega predsednika vlade opravlja nekatere funkcije, ki jih soproge ali partnerice prejšnjih predsednikov niso, saj so imele svoje poklice in kariere. Pri tem spomni na slovenske gledališke igralke kot predstavnice enega starejših ženskih poklicev, ki so  že od vsega začetka vedele, da je prepoznavnost njihovega imena v javnosti pomemben del njihove poklicne kariere, zato so prve med njimi povečini uporabljale umetniška imena, naslednje generacije pa  v velikem številu pri poklicnem delu ohranjale svoje dekliške priimke, četudi jim zakon takrat še ni dajal možnosti izbire. Omenjeni najnovejši primeri so očitni znaki vračanja patriarhalnih vzorcev v družbo, zapiše Antončič, in analizira ta pojav.

Gostja rubrike Pogovor je Saška Rakef, ki se je najprej uveljavila kot dramatičarka,  potem pa se je težišče njenega ustvarjanja prevesilo k režiji in radijskemu ustvarjanju. V zadnjih letih je vodila štiriletni interdisciplinarni mednarodni projekt B-AIR, osredotočen na ustvarjanje zvočne umetnosti za dojenčke, malčke in ranljive skupine. Z njo se je pogovarjala Ana Jerman Obreza.

Temo v tej številki je uredil Primož Jesenko, urednik za scenske umetnosti, in vanjo napisal uvod. Naslov teme je Filip Kalan Kumbatovič ali kako vzpostaviti kontinuiteto, posvečena pa je legendarnemu ravnatelju Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju, edinega profesionalnega gledališča v uporni Evropi med 2. svetovno vojno, ustanovitelju Akademije za igralsko umetnost (današnje AGRFT) in njenemu prvemu rektorju, soustanovitelju Mednarodne zveze za gledališke raziskave (danes IFTR), avtorju številnih knjig, v prvi vrsti pa gledališkemu zgodovinarju. Aldo Milohnić, profesor zgodovine gledališča na AGRFT v Ljubljani, v svojem članku piše o  Kumbatovičevem obsežnem teatrološkem opusu, Simona Ješelnik predstavi Kumbatovičevo ustanavljanje prve gledališke šole na Slovenskem in znotraj nje tudi Centra za dokumentacijo. Dragan Živadinov pa se spominja Kumbatoviča kot predstavnik režiserskih generacij na AGRFT v zgodnjih osemdesetih, času prvega uveljavljanja skupine Laibach. Kot dokument svojega časa objavljamo tudi prepis pisma dramatika in režiserja Bratka Krefta Filipu Kumbatoviču iz leta 1963. 

Lilijana Stepančič pa razkriva, kako so ljubljanske občinske oblasti leta 1983 s pravno prevaro skušale preprečiti javno nastopanje glasbeni skupini Laibach, ki so ji številni komunisti takrat očitali obujanje nacizma in fašizma. 

V kritiški rubriki Kulturna diagnoza filmski urednik Matic Majcen piše o Almodovarjevem zadnjem filmu Sosednja soba, Muanis Sinanović piše o filmu Vajenec dansko-iranskega režiserja Alija Abbasija o duševnem gnusu in zlu, glasbeni urednik Igor Bašin piše o plošči Soft Tissue skupine Tindersticks, Katarina Juvančič pa o plošči Bilo je sada treh hrvaških glasbenic in zbiralk ljudskega izročila pod imenom Dunije. Med knjižnimi ocenami objavljamo zapis Veronike Šoster o slovenskem prevodu zadnjega romana Paula Austerja z naslovom Baumgartner in oceni dveh proznih del mladih slovenskih avtoric: Robert Kuret piše o romanu Katarine Gomboc Nihče nikogar ne pozna, Martina Potisk pa o zbirki kratkih zgodb Nine Kremžar z naslovom Opazovalnica. Ivana Zajc predstavi knjigo Osma knjiga pravljic Petra Svetine,Tina Bilban pa Kratko zgodovino Slovenije, ki jo je za mlade bralce napisal učitelj Simon Purger.

Uvodnik Emice Antončič in povzetek vsebine sta dostopna na spletu. 


Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/izsla-je-nova-stevilka-dialogov-posvecena-filipu-kalanu-kumbatovicu