Tik tak / foto Nejc Saje
Lutkovno gledališče Ljubljana: Sonja Kononenko TIK TAK, premiera 1. oktober 2010, režiserka Sonja Kononenko.
Tik tak / foto Nejc Saje
Kako igrati predstavo za najmlajše? Sonja Kononenko se odreče lutkarstvu in z njim povezanemu principu animacije, da bi prišla še globlje, do njegovega izvira, do animizma. Tako postane vse okrog nas živo in lahko postane karkoli. Zato tudi naslov predstave Tik tak. V njej ne gre za gibanje, temveč za utripanje, bazični ritem, iz katerega gib šele nastane. Utripanje (bitje!) stvari spreminja v bitja: Sonja poišče prvi skupni imenovalec vsemu – tik tak. Z njim je povezano življenje vseh bitij, ritmu so podložni planeti v vesolju, noč in dan, kazalci na uri: čas teče.
Kaj še teče? Voda, na primer. Na sto načinov. Utripanje je univerzalni princip in je hkrati individualno. Končno se iz teme izlušči junak. Zajček teče. Tako hitro, da ga ne moremo ujeti. Najprej ga ni nikjer, lovimo le njegovo senco. Potem ga spoznamo v spletu dlani in prstov. Roke delujejo naprej: iz amorfne snovi tkanine z nekaj vozli nastane lutka. K njej sodi animacija – vse dokler se mokra lutka spet ne spremeni v perilo, stvar brez utripanja, ki se suši na vrvi …. Da bi zanihalo v vetru ter se znova rodilo kot neki drugi zajec ...
V predstavi gre še za en temeljni življenjski in gledališki princip: princip igre. Vzpostavi se takoj na začetku z igro vrvi in prstov, ki ustvarjajo znane vzorce, mandale. Ko sledimo čarovniji rok in znanim, a čudežnim podobam, jim naklonimo pozornost in ritem, ki ustvari »posebno stanje transa«, kot bi rekel psihiater in lutkar Zlatko Bastašić, ali pa »obrealno stanje igre«, kot bi to poimenoval etnolog Igor Cvetko, ki proučuje principe otroške igre. Zdaj se lahko začne predstava. Potem je tukaj roka, ki v svetlobi postane zajček, preprosto senčno gledališče, pa improvizirana lutka iz tkanine. Vse te igre, ki smo jih igrali v našem otroštvu in nas znova vodijo vanj in skozenj v otroštvo naših otrok. Igra, ki sledi, nam je znana iz gledališča lutk: pručka postane čoln, vetrnica postane motor, blazina postane oblak, tkanina postane voda in v prečkah lestve ujame nov ritem in postane morje …
V Lutkovnem gledališču Ljubljana smo bili v zadnjih sezonah priče drznim predstavam. Tik tak je vsekakor ena izmed njih. Sonja Kononenko se je odpravila daleč nazaj v zgodnje otroštvo, da bi tam poiskala tiste, prav majhne gledalce, zraven pa pokazala staršem vhod v njihov svet misli in čustev in jih povabila, naj vstopijo vanj. To pa ni le umetniško, ampak tudi pomembno človeško dejanje.
Povezave:
- Več o predstavi
- Sonja Kononenko na Repu
- Fotogalerija na SiGledal
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/igra-tece