Foto: Tijana Todorović
SPOLNA VZGOJA II: IGRE. Slovensko mladinsko gledališče, Maska Ljubljana in Mesto žensk. Nova pošta, 9. 3. 2023.
Foto: Tijana Todorović
Z Igrami, četrtim delom predavanj - performansov Spolna vzgoja II režiserke Tjaše Črnigoj, se ustvarjalke dela v nastajanju osredotočajo na tematiko skupnosti BDSM. Na prizorišče občinstvo vstopa skupaj z glavno performerko Lino Akif. Ta nam v beli obleki v viktorijanskem stilu (kostumografija Tijana Todorović) že ob kontejnerjih pred Novo pošto naslika heterotopijo, prostor transformacije, deviantnosti in odklonilnosti od vsakdanjih normativov. Z igralkino imaginacijo se kontejnerji pred stavbo spremenijo v potencialni prostor poliamorne skupnosti, idealen kraj, kjer ni več prostora za ljubosumje, lastninjenje in zlorabe. Sprehodimo se mimo lutke, zvezane v japonski tehniki vezanja shibari, nato pa se odpravimo v učilnico Nove pošte, kjer nas performerka nagovori s prvoosebno izkušnjo s praksami BDSM.
Igralkin vstop v tematiko je komičen. Predstavi nam osebno zgodovino lastnega prepoznavanja užitka v submisivnosti in raziskovanja platform BDSM, kot je FetLife, kjer se je mogoče srečevati z ljudmi s podobnimi ali komplementarnimi fetiši in se udeležiti skupinskih erotičnih dogodkov. Nato Lina Akif povabi občinstvo v glavno gledališko dvorano, kjer, posedene ob strani dvorane, zremo na podolgovato tihožitje, kombinacijo že prej videnega maha in belih rjuh, kasneje pa tudi spolnih pripomočkov, rastja, fotografij in računalnika. S kredami so po stenah napisani izrazi, kot so »strap on«, »shibari« in podobno, z belimi trakovi na črnih stenah in tleh pa so oblikovane ženske silhuete, prostorske izhodiščne točke, iz katerih Lina Akif vstopa v različne svetove in prizore. S pripovedovanjem zgodb ljudi s fetiši BDSM in poliamornimi razmerji nas skupaj z dimno mašino popelje na mnogim ljudem neznano področje seksualnosti.
V primerjavi s prejšnjimi tremi predavanji - performansi je tokratna izvedba najmanj analitično raziskovalno naravnana, na zvočnih posnetkih se ne srečujemo s poglobljenimi refleksijami ljudi, ki prakticirajo BDSM. Večino prizorov deluje rahlo komično, na primer podoba ženske, ki pije pivo, kadi cigarete in s straponom penetrira v moške riti, ali pa ženska, ki uživa v voajerističnih momentih s svojim partnerjem in potencialno opazovalko njunega spolnega akta – njegovo babico. A izkaže se, da se fetiši in komične situacije mešajo s praksami BDSM, poliamornimi, svingerskimi odnosi ter odprtimi zvezami. Tudi spolni pripomočki, kot so dildoti in straponi, ki se znajdejo v predstavi, niso nujno povezani s praksami vezanja, discipliniranja, dominacije, podreditve, sadizma ali mazohizma. Velikokrat delujejo zgolj kot dodatni stimulatorji užitka, kar ni nujno neposredno povezano z igrami dominacij in submisivnosti.
Z igralkino imaginacijo se kontejnerji pred stavbo spremenijo v potencialni prostor poliamorne skupnosti, idealen kraj, kjer ni več prostora za ljubosumje, lastninjenje in zlorabe.
Podobno se meje zabrišejo, ko Lina Akif v predstavi prakse BDSM poveže s kvirovsko skupnostjo, vendar ljudje, ki jih prakse vezanja, discipliniranja in submisivno-dominantne igre privlačijo ali se z njimi identificirajo, lahko ohranjajo klasičen monogamni heteroseksualni stereotip, kjer vezivno tkivo odnosa predstavlja pač točno določena praksa BDSM. Prav tako kvirovske poliamorne skupnosti niso nujno povezane s fetiši in sadomazohističnimi (spolnimi) praksami, saj v tem primeru v ospredje stopa zanimanje za intimne svetove drugih ljudi in odpiranje drugim svojega lastnega, na intimni in čustveni ravni. V predstavi se nenadoma zdi, da govorimo o seksualnosti na splošno, saj so navsezadnje fetiši, človekove želje, strasti in fantazije del našega vsakdana, četudi jih zadržujemo znotraj meja začrtanih normativnih idej o tem, kakšna in kaj naj bi seksualnost bila.
Fetiši in prakse BDSM so deloma še vedno stigmatizirani, zato lahko nasilje in prekršitev konsenza, ki se v teh primerih zgodita, v družbi proizvedeta še več zgražanja kot nasilje znotraj normativnih odnosov. Zato predvsem konsenz in podrobni dogovori o tem, kako se bodo tovrstne prakse izvajale, predstavljajo najpomembnejši del njihovih srečevanj. A predavanje - performans se kritičnih situacij in prvoosebnih izkušenj ljudi le bežno dotakne, Lina Akif pa v preddverju Nove pošte pripoved zaključi z idealom kvirovske poliamorne skupnosti, kjer bodo fetiši in prakse BDSM več kot dobrodošli. Kompleksnost teme se zabriše v komičnosti, nenavadno mešanje pojmov in različnih medosebnih situacij v četrtem delu Igre pa najverjetneje izhaja iz želje po njihovi destigmatizaciji, kjer ustvarjalke subverzivni prostor podpore najdejo v kvirovski in poliamorni skupnosti.
Vir: http://veza.sigledal.org/kritika/preigravanje-mej-r