Foto: Arhiv Mini teater
Leopold Suhodolčan: KROJAČEK HLAČEK. Mini teater, 29. 12. 2022.
Foto: Arhiv Mini teater
Krojaček Hlaček se glasi ime naslovnega lika istoimenske zbirke kratkih pravljic, ki jo je leta 1970 napisal slovenski pisatelj Leopold Suhodolčan. V seriji desetih zgodbic Hlaček nastopa kot hudomušen, vsestranski in iznajdljiv pravljični junak, ki se s problemi sooči na zelo preprost, a eleganten način. Za razliko od velikih junakov, ki smo jim pogosteje priča predvsem v popularni kulturi, se Hlaček ne zanaša na skrivnostno pridobljene nadnaravne sile, temveč na svoj intelekt in z izkušnjami pridobljeno praktično znanje. Z nadvse vsakdanjimi težavami se spopade z nadvse vsakdanjimi orodji – s šivanko, sukancem in gumbi.
Pravljično-fantazijski značaj literarnega izvirnika je v dobri meri ohranjen tudi v predstavi Krojaček Hlaček, ki je nastala v režiji Roberta Waltla in dramaturgiji Nike Korenjak. Ustvarjalci ohranjajo ter dodatno izpostavljajo motive izvirnika, ki so relevantni za sodobno družbeno stvarnost – boj za pravičnost, ekološko ozaveščanje, solidarnost, prav v aktualizaciji pa se zgodi tudi ključen premik od literarne predloge. Čeprav so njegove rešitve še vedno prefinjene, izvirne in igrive obenem, Hlaček v obravnavani adaptaciji postane urbani superheroj, vizija urbanega prostora pa se realizira z likovno podobo Sonde 13, Toni Soprano Meneglejte (ta se podpisuje tudi pod izdelavo lutk, scenografije in kostumov). Stripovska estetika superherojstva, kot ustvarjalci označujejo vizualnost uprizoritve, premešča Hlačka in njegova prijatelja Bineta in Bredo iz analognega sveta v medijsko posredovan in digitaliziran svet pikseliranih ikon in nekoliko trash usmerjene pop estetike z randomiziranimi »naredi si sam« kostumi. Izbrana estetika se sicer oddaljuje od tiste, ki nam je znana iz slikanice z ilustracijami Marlenke Stupice, a prav s to potezo poudarja sodobni pomen recikliranja, ponovne uporabe vsakdanjih predmetov ter širi funkcionalnost izbranih predmetov ali delov kostuma onkraj njihove izvorne namenskosti ali omejene estetske funkcije.
Ustvarjalci ohranjajo ter dodatno izpostavljajo motive izvirnika, ki so relevantni za sodobno družbeno stvarnost – boj za pravičnost, ekološko ozaveščanje, solidarnost, prav v aktualizaciji pa se zgodi tudi ključen premik od literarne predloge. Čeprav so njegove rešitve še vedno prefinjene, izvirne in igrive obenem, Hlaček v obravnavani adaptaciji postane urbani superheroj.
In čeprav urbana estetika lahko deluje tudi docela subverzivno s sprevračanjem ustaljenih predstav o pojavni obliki in reprezentaciji t. i. superherojev, prav v karakterizaciji glavnega junaka predstava spodleti. Vsebinsko spremljamo Krojačka Hlačka v fragmentarni dramaturgiji epizod in songov, ki jih bolj kot kaj drugega povezuje prav naslovni lik. A njegova realizacija je klavrna, saj daje občutek, kot da je s tem, ko je Krojaček Hlaček postal urbani superheroj, izgubil tiste karakterne poteze, ki ga uvrščajo med markantnejše like slovenske mladinske književnosti. Vsebinsko je v predstavi popotovanje Hlačka in njegovih prijateljev epsko, ne izčrpa pa celotne globine posameznih epizod.
Igra treh igralcev poudarja odrski gib, ki ga Loup Abramovici (performer in plesalec) in Andrej Tomše (deluje na področju cirkusa, gledališča in uličnega gledališča) stopnjujeta do cirkuških disciplin v epizodi z Vrvohodcem. Pri tem sta natančna in suverena, a na ta račun nedosledna pri odrskem govoru, ponekod tudi do stopnje nerazumljivosti. Mlada igralka Suzana Krevh, ki igra Bredo, pa aktivno vzdržuje svoj nastop med izvedbeno discipliniranostjo in karakterno navihano radoživostjo.
V tovrstno razigrani maniri izstopa konec epizode z razbojnikom Cin Cinom, pri čemer se zgodi poskus mobilizacije otroške publike z iskanjem predmetov, ki jih je Cin Cin na svojem razbojniškem pohodu ukradel. Projekcija postreže z ikonami predmetov, ki jih junaki predstave iščejo, otroci pa jim pri tem pomagajo. Tako se vrline Hlačka razširijo iz dvorane v publiko in tudi otroke spodbudijo k iznajdljivosti, vztrajnosti in vzajemnosti. Prav tako pohvalno pa je tudi sodelovanje Mini teatra z mladimi ustvarjalci, ki so v primeru predstave Krojaček Hlaček nadobudna igralka Suzana Krevh ter glasbena ustvarjalca Laetitia Pohl - KIKI,mlada in unikatna kantavtorica, ter Jaka Florjančič, ki se podpisujeta pod avtorsko glasbo in zvočno oblikovanje. Kljub občasnim zdrsom ima predstava Krojaček Hlaček močno mlado ustvarjalno jedro ter dinamičen, eklektičen popovski ton.
Vir: http://veza.sigledal.org/kritika/skarje-sukanec-sivanka-r