V Mariboru odpira vrata lutkovni muzej

V okviru Lutkovnega gledališča Maribor danes v Kulturni četrti Minoriti odpira vrata lutkovni muzej. Svoj prostor je našel na podstrešju obnovljene stavbe na Vojašniškem trgu 3, pri osrednji mariborski tržnici. Prikazuje zgodovino mariborskega lutkovnega ustvarjanja, vključuje pa tudi prostor za učenje ob igri in ustvarjanju.

Foto: Arhiv LGMB

Ko se je lutkovno gledališče leta 2010 preselilo v stavbo nekdanjega minoritskega samostana na Lentu, so že postavili na ogled manjšo kulturno vzgojno zbirko, a so jo morali po obnovi sosednje minoritske cerkve, ki je postala koncertno in razstavno prizorišče, umakniti. "Čakali smo na priložnost, da postavimo te zgodovinske reči nekje drugje. Ob nedavni obnovi stavbe Tri babe na Vojašniškem trgu 3 se je ponudila ta priložnost," je pojasnila direktorica LGM Katarina Klančnik Kocutar.

V muzeju predstavljajo zgodovino LGM, ki bo čez dve leti praznovalo 50 let profesionalnega delovanja, njegove ljubiteljske korenine pa segajo v čas med obema svetovnima vojnama, ko so Sokolska društva v Mariboru spodbujala nastanek lutkovnih odrov. Mestni Češki klub je leta 1922 ustanovil marionetno gledališče.

Direktorica je poudarila, da se osredotočajo na mariborsko lutkovno zgodovino, saj je v Ljubljani lutkovni muzej, ki zajema slovensko zgodovino. "Ni imelo smisla ponavljati tega koncepta, obenem bi okrnili svoj lasten prostor, saj je v 50 letih nastalo pri nas ogromno lepega. Že tu je bilo zahtevno opraviti izbor in je izpadlo marsikaj, kar bi si še želeli pokazati," je povedala.

Poseben kotiček so posvetili kiparju in rezbarju Antonu Jezovšku (1905-1992), ki je z umetnostjo izdelovanja lutk veliko pripomogel k razvoju lutkovne umetnosti v Sloveniji. "Njegove kultne lutke še vedno igrajo v naši predstavi Žogica Marogica," je povedala Katarina Klančnik Kocutar.

V lutkovnem muzeju so predstavljene raznovrstne lutke, kostumi in scenski elementi, od prve premiere Leteča krava v režiji Bojana Čebulja leta 1974 do sodobnih stvaritev. "Skušali smo poiskati tiste avtorje, ki jih nikakor ne smemo spregledati; poleg Bojana Čebulja so to še Breda Varl, Danilo Vranc, Janez Jemec, Janez Vidic do sodobnejših likovnikov. Skušali smo zajeti različna obdobja – od vsakega desetletja je predstavljenih nekaj predstav – in različne lutkovne tehnologije, da lahko med ogledom te stalne razstave povemo, kaj vse lutkovno gledališče je, katere vrste lutk obstajajo in tako naprej," je še povedala direktorica.

Po njenih besedah je lutkovna umetnost "najlepši in najimenitnejši" vstop v svet umetnosti. "Otroci, ko pridejo v lutkovno gledališče, se na enem mestu srečajo z besedo, igro, glasbo, oblikovano svetlobo, likovno umetnostjo. Vzgajamo jih ne samo za gledalce v gledališču, ampak tudi za ljudi, ki bodo znali ceniti umetnost in uživati v njej," je dejala.

Marca prihodnje leto bodo muzej v sodelovanju z Mrežo centrov raziskovalnih umetnosti in kulture RUK digitalno nadgradili. "Tako bomo povezali zgodovino s prihodnostjo," je dodala direktorica.

V muzeju je poseben kotiček z lutkami, ki jih lahko obiskovalci preizkusijo. Poleg muzeja je prav tako ustvarjalnica, kjer bodo vsako soboto delavnice za otroke. Tam bodo med drugim predstavljali različne poklice na lutkovnem področju, obiskovalci pa bodo imeli priložnost spregovoriti z zaposlenimi v gledališču o vsem, kar jih zanima.

Stalna razstava v muzeju je po navedbah LGM postavljena z mislijo na obiskovalce vseh starosti. Besedila so tudi v angleščini, zato je muzej primeren tudi za prišleke iz tujine. Zaenkrat bo odprt v četrtek, petek in soboto med 16. in 18. uro ter v soboto in nedeljo med 9. in 13. uro.

Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/v-mariboru-odpira-vrata-lutkovni-muzej