Pri zavodu Maska je izšla nova tematska številka istoimenske revije za uprizoritvene prakse, v kateri pisci srednje in mlajše generacije iz regije razmišljajo o skupni jugoslovanski prihodnosti in možnostih jugofuturistične bodočnosti v umetnosti in širše. S tem se je začel mednarodni projekt Yufu, v okviru katerega bodo gostovali tudi na Bitefu.
Pri zavodu Maska je izšla nova tematska številka istoimenske revije za uprizoritvene prakse, v kateri pisci srednje in mlajše generacije iz regije razmišljajo o skupni jugoslovanski prihodnosti in možnostih jugofuturistične bodočnosti v umetnosti in širše. S tem se je začel mednarodni projekt Yufu, v okviru katerega bodo gostovali tudi na Bitefu. Za regionalni kontekst so se odločili, ker se jim je slovenski prostor zdel preozek, ne želijo pa ostati pri nekih preteklih idejah, ki so lahko tudi problematične, je na novinarski konferenci povedala direktorica zavoda Alja Lobnik. Razmišljanje o jugofuturizmu je po njenih besedah skoraj sovpadlo s časom, ko se je družba soočila s prekarnostjo, pandemijo in depresivnim stanjem, zavod sam pa se je ob generacijski menjavi soočil z izpadom iz programskega financiranja in bitko za stavbo na Metelkovi 6.
Za projekt Yufu so pridobili evropska sredstva, znotraj tega pa želijo pripraviti multidisciplinarne in žanrsko raznolike dogodke. S tem namenom so objavili tudi poziv za jugofuturistično produkcijo s področja uprizoritvenih umetnosti. S pozivom, ki je odprt do konca leta, želijo pridobiti predloge, ki bodo obravnavali probleme življenja v regiji v bližnji prihodnosti.
V reviji Maska, ki je izšla v slovenščini in angleščini, je zbranih 14 teoretskih, umetniških ali hibridnih prispevkov avtoric in avtorjev iz regije, v katerih so se razpisali o svojih pogledih na jugofuturizem. Kot je pojasnila urednica Pia Brezavšček, pri tem pojmu ne želijo vzbujati jugonostalgije, ampak na regionalni ravni razmišljati o prihodnosti v času, ko se zdi, da perspektive ni. Po njenih besedah želijo na tematiko pogledati ne samo skozi teoretsko pisanje, ampak tudi skozi leposlovje, pretežno pa skušajo ostati znotraj uprizoritvenih umetnosti.
Prvi obrisi projekta so se začeli v letu 2020, ko je izšla jubilejna, 200. številka Maske, posvečena Jugofuturizmu. Lani so o temi razmišljali na konferenci v Ljubljani, v četrtek pa bodo konferenco skupaj s predstavitvijo nove številke revije izvedli na mednarodnem gledališkem festivalu Bitef v Beogradu, kamor so povabili štiri kulturne delavce iz širše regije, tudi iz Bolgarije.
Na Bitefu bo Maska prisotna tudi s projektoma režiserjev Nine Rajić Kranjac Solo in Žige Divjaka Krize, ki sta nastala v koprodukciji s Slovenskim mladinskim gledališčem. "Krize so nek očrt izrednega stanja družbe, kar korespondira tudi z vsem tem, o čemer se mi sprašujemo," je povedala Alja Lobnik. Projekt Solo pa je po njenih besedah nehote postal jugofuturističen manifest, ki odpira vprašanje migracij znotraj nekdanjega jugoslovanskega prostora, se ukvarja z mešanjem jezikov in znotraj tega išče identiteto.
V nadaljevanju bo Maska v sodelovanju z Radiem Študent ustvarila serijo radijskih oddaj o jugofuturizmu, načrtujejo tudi video produkcije in vzpostavitev spletne platforme. Med 11. in 15. oktobrom pa sta na Novi pošti predvideni premieri produkcij Nedoločljivo vprašanje Gorana Sergeja Pristaša ter Parkur o Karlu Mayu avtorjev Enis Maci in Mazluma Nergiza.
Aleš Mendiževec je predstavil še založniški program Maske, v katerem bosta med drugim izšli knjigi Katje Praznik in Jasmine Založnik.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/zavod-maska-z-mednarodnim-projektom-raziskuje-moznosti-jugofuturizma