Skozi oči dotika

Avtor: Teater CD

V Cankarjevem domu, v četrtek, 9. septembra 2010, odpiramo novo sezono Teatra CD s predstavo Skozi oči dotika slovenskega plesnega virtuoza Branka Potočana.


foto Sunčan Stone

Lahko rečemo domačega plesnega virtuoza, saj bo tokrat s svojo predstavo že sedmič na odru Cankarjevega doma (do sedaj je publiko v CD navdušil s predstavami: Ukradena pesem, 2002; Nekje vmes, 2003; Območje za pešce, 2004; Hitra zgodba, 2004; Zarjavele trobente, 2005; Rekel ni nič, a odšel je kot da bi vse povedal, 2006). Mnogi so nazadnje njegovo ime  zasledili pod koreografijo v glasbeni komediji Do nazga!.

Dan pred premiero, 8. septembra, ob 18.30 v Linhartovi dvorani, si bodo avtor in plesalci vzeli čas za vas, novinarji. Na voljo bodo za intervjuje, izjave, prav tako bo možno snemati in fotografirati del predstave. Prosim, da svoj prihod sporočite na spodnji kontakt.

Branko Potočan & FOURKLOR: Skozi oči dotika
Avtor predstave: Branko Potočan
Soustvarjalci in plesalci: Jana Menger, Dušan Teropšič, Sebastjan Starič, Branko Potočan, Mija Pungeršič
Napovedovalec: Damir Leventić
Avtorska glasba: Marko Brdnik, Luka Ropret
Oblikovanje svetlobe: Tomaž Štrucl
Manipulacija tona: Jure Vlahovič
Scena: Branko Potočan & FOURKLOR
Kostumi: Gordana Bobojevič
Dramaturgija: Petra Tanko
Celostna podoba: Bernarda Kristan

Za dotik smo v prevladujočem avdio-vizualnem svetu že skorajda otopeli. Vendar je dotik lahko mnogo več, kot smo o njem navajeni razmišljati. Tip je prvo čutilo, ki se nam prebudi in pogosto zadnje, ki ugasne. Vseh pet človekovih čutil se med seboj prepleta, a prav tip, manifestacija dotika, zaseda posebno mesto v razmerju med dušo in telesom. A kaj dotik pravzaprav je? Kaj se zgodi ob dotiku dveh pogledov? Preplet fizičnega in metaforičnega, ki mu sledi družbena interakcija s takojšnjo in konkretno manifestacijo v posameznikovi notranjosti, najsi izzove ugodje ali neugodje.

Človeško telo je v družbeni vlogi popolno, če je zmožno samostojno opravljati vsakdanje funkcije. Popolno na videz. A kaj, če je človekovo telo v tej prizmi nepopolno? Kakšen smisel ima telesna popolnost nasproti stigmi, ki jo, nad nepopolnostjo vzvišeni, vede ali nevede pripisujemo invalidnim posameznikom? Dotik s pogledom in pogled z dotikom – kje je njuno stičišče, kje je točka preloma, ki odpira mnogoplastno polje družbene realnosti? To so izhodišča za igro – ples, ki se poglablja v pomene dotika in se pri tem sprašuje kje, zakaj, kako, in koga se – ali ne – dotikamo.


Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/skozi-o%C4%8Di-dotika