13. Mladi levi na zadnji predstavi niso nič kaj rjoveli, prej milo popevali.
Mlade leve smo zaključili v zanosu "beatlegeista". Gre za izvedbo projekta variabilnega gledališko-glasbenega kolektiva Paramundus, ki je bil izpeljan že aprila letos v Kinu Šiška in najavljen kot "operni rokenrol koncert ob 50. obletnici ustanovitve The Beatles". Predstava z naslovom Beatlegeist je del njihovih prizadevanj narediti opero manj (z)operno. Gonilo skupine sta pisec besedil Iztok Lovrič (aktiven tudi pri skupini Grapefruit) in Gregor Strniša (iz All Capone Štrajh Tria), ki je zadolžen za glasbene variacije. Izhodišče predstave so bili seveda komadi legendarnih Beatlov, ki so jih prepisali in melodično razrahljali, nadgradili pa z opernimi glasovi (Katja Konvalinka, Nataša Krajnc, Aleš Marčič, Diego Barrios Ross) in podprli še z nepogrešljivimi tolkali, (bas) kitaro, kontrabasom, klarinetom in klavirjem, vsem, kar se pač rabi za gladko prehajanje med različnimi glasbenimi žanri. V prepesnjenih komadih je bilo namesto Let it be slišati Tebe ni, Yesterday je postal Gestern, Love me do se je prelevil v Ta tvoj parfum ipd.
Struktura publike je bila precej drugačna kot pretekle festivalske dneve. Precej je bilo zaznati novih obrazov, ki jih je najbrž prignala "beatlomanija", morda pa tudi zaključek festivala. Zagotovljena komercialna uspešnica je do zadnjega kotička napolnila dvorano, ki je z aplavzom kar dvakrat zahtevala svoj "bis". Pomirili so jih šele s pesmijo "iz nekega drugega filma" – ali pa tudi ne – Nothing's gonna change my love, ki si jo je marsikdo popeval še ob izhodu. Komentirali pa so takole:
"Zanimive so se mi zdele takšne priredbe in operne pevke, tudi vsi glasbeniki so dobri. Generalno zelo uigran tim."
(Obiskovalka, ki jo je na predstavo povsem brez pričakovanj zaneslo med rednim spremljanjem festivala.)
Ja, bilo nama je všeč. Ta kombinacija je bila dokaj posrečena.
(Obiskovalca, ki redno spremljata projekte Gregorja Strniše.)
"Sem jih tokrat videla in slišala že drugič pa moram reči, da so precej napredovali v izvedbi. So precej bolj povezani med sabo kot prej, glede utečenosti melodije in tudi koreografsko. Je pa vse skupaj narejeno ironično in na nek način zrcali današnji čas – če pogledam na primer besedila in izvedbo določenih pesmi. Zanimiva zadeva, bolj za sprostitev." (... in ja, je "fenica" Beatlov.)
"Odlična predstava, odlični pevci, nimam kaj dodati."
(... je bil mnenja neki drugi obiskovalec, ki je prav tako prišel pogledat "koncert" že v drugo; je pa predvsem "fen" izvajalcev in predstave.)
"Sem razočarana nad napovednikom, ki je obljubljal besedila na nivoju Ježka, mislim celo, da so še bolj banalna, kot so originalna besedila Beatlov. Všeč so mi bile le priredbe v nemščini. Ne razumem povsem, zakaj so bili nujni tako dragi kostumi [Desigual, op. a.]" (... in ne, ni "fenica" Beatlov niti Rollingov.)
Nadaljevali z istega aspekta …
"Kostumi so bili v redu, začeli so s črnino, končali z rožami. Med pesmimi sem pogrešala Yellow Submarine. Sicer mi je bilo všeč, čeprav sem pričakovala, da se bo v toku predstave kaj nepričakovano prelomilo. Ampak je bilo v redu, sploh za zaključek festivala."
Tako, pa smo torej prišli do konca. 13. Festival Mladi levi je uradno zaključen. Konec dober, vse dobro.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/nostalgicni-konec