Slovenska dramatika in gledališče sta prav gotovo eden vitalnejših delov slovenske umetnostne produkcije, še posebej od konca druge svetovne vojne dalje, ko se lahko pohvalimo s številnimi institucionalnimi in neinstitucionalnimi gledališči, plesnimi skupinami, performerji itd.
Ob tem je presenetljivo dejstvo, da je strokovna literatura o tem predmetu pravzaprav dokaj skromna. Obstajajo seveda zgodovinski in leksikografski pregledi, ki so večinoma vključeni v pregled slovenske literature v celoti (npr. Slovenska književnost 1–3, Jože Pogačnik 1998–2001; Primerjalna zgodovina slovenske literature, Janko Kos 1987; Slovenska dramatika, France Koblar 1972–1973, Slovenska dramatika, Frank Wollman 2004), a do sedaj še ni obstajala enotna baza teh podatkov, ki bi lahko služila kot temelj različnim raziskavam, šolskim pregledom, predstavitvam ipd. Eden takšnih projektov, ki je prav gotovo izrednega pomena, je Repertoar slovenskih gledališč, ki izhaja pri Slovenskem gledališkem muzeju od leta 1967, v zadnjem letu pa je dostopen tudi na spletu, s čimer je baza podatkov pridobila na dostopnosti in različnih računalniških načinih iskanja ter filtriranja podatkov. Nič čudnega torej, da se je na portalu SiGledal, ki že gosti omenjeni Repertoar, pojavila ideja o izdelavi baze slovenskih dramatikov in njihovih del.
Pričujoči projekt je prav tako odprt in skuša vzpostaviti le nekakšno izhodišče, ki bi se kasneje sproti dopolnjevalo in razvijalo. Podatkom o uprizoritvah dodaja obširno bazo slovenskih dramskih avtorjev, njihovih del in prevodov slednjih v tuje jezike. Ob začetnem razmišljanju o tem, kako sploh vzpostaviti uporaben nabor podatkov, si je bilo treba odgovoriti na nekaj vprašanj:
- Koliko avtorjev obdelati na začetku, da bi baza zaživela samostojno življenje?
- Kaj je dramski tekst?
- Kdo je dramski avtor?
Iz vseh treh odgovorov izhajajo temeljne odločitve za kriterije izbora, zato jih moramo na tem mestu pojasniti. Odločili smo se za 150 avtorjev, kar je nedvomno povsem poljubna številka, a se je izkazalo, da so se v tej množici znašli praktično vsi pisci, ki sodijo v kanon slovenske dramske literature, obenem pa tudi vrsta takšnih, ki so se z dramatiko ukvarjali le kratek čas ali sploh povsem priložnostno. Baza torej ponuja nekakšen reprezentativen nabor, ki pa naj bi se v prihodnosti dopolnjeval tako z novimi pisci in njihovimi deli kot tudi s tistimi, ki jih je ta prvi pregled prezrl.
»Drama je literarni tekst, ki poleg branja omogoča ali celo zahteva tudi uprizoritev,« je kot definicijo zapisal Lado Kralj v Teoriji drame (1998). Med dramske tekste torej sodijo ne samo izvirni teksti z jasno opredeljenim avtorjem, ampak tudi priredbe, dramatizacije, izhodišča za uprizoritve, teksti, ki jih pišejo ustvarjalci kolektivno, ipd. Organizacija samih podatkov je v našem primeru zahtevala kar nekaj redukcij. Najprej smo se omejili na tekste, ki so jih napisali individualni in izpričani avtorji, s čimer odpadejo npr. Brižinski spomeniki, če v njih vidimo možno predlogo uprizoritvi, pa seveda številna dela 20. stoletja, ki so nastajala kot kolektivni projekti gledaliških skupin (npr. Krst pod Triglavom Gledališča sester Scipion Nasice). Nadalje smo upoštevali vse izvirne tekste, ob njih pa tudi poglavitne priredbe oz. avtorske prevode – tu seveda ne moremo mimo Županove Micke in Matička A. T. Linharta – in dramatizacije tistih avtorjev, ki so napisali vsaj eno izvirno delo.
Minimalna zahteva za dramskega avtorja je bila, da je bilo vsaj eno njegovo delo izvedeno na profesionalnem ali polprofesionalnem odru in je tako vključeno v Repertoar slovenskih gledališč, pri starejših avtorjih pa smo vključili tudi tiste, ki so svoje tekste objavili oz. so pomenili neko žanrsko ali oblikovno novost. Obenem smo se omejili na tiste dramske tekste, ki so v prvi vrsti namenjeni odrski uprizoritvi in ne npr. televiziji ali radiu. Ob tem seveda nismo mogli zaobiti tekstov, ki so bili prvotno sicer napisani kot radijska igra, a kasneje predelani za oder oz. uprizorjeni. Število navedenih naslovov je seveda različno in skuša zajeti vse, kar je bilo objavljenega oz. izvedenega pri nas, ob tem pa detektirati še prevode v tuje jezike. Seznami še zdaleč niso popolni, saj gre za rezultat kratkega raziskovalnega obdobja, v katerem ni bilo mogoče pregledati vseh virov, predstavlja pa nekakšno izhodišče, ki bi ga veljalo nadgrajevati v prihodnosti.
Naj za konec poskušamo razmisliti še o različnih možnostih uporabe. Seznam bo, ko bo dosegel dovoljšen obseg, lahko služil kot temelj številnim raziskovalnim projektom, saj bo mogoče pogledati, kateri avtorji so pisali v določenem zgodovinskem obdobju, katere so njihove drame ali pa kateri dramatiki so bili prevedeni v nemščino, angleščino in druge jezike. Mogoče bo preverjati dinamiko prevajanja in izdajanja slovenske dramatike, spremljati upadanje in rast števila piscev ipd. Skratka, za raziskovalca/-lko slovenske literarne zgodovine in gledališča neprecenljivo orodje, s katerim bo oblikoval/-a svoje raziskave. Seveda je na podoben način stvar lahko uporabna v šolske namene na vseh stopnjah izobraževanja, ne nazadnje pa tudi za vsakega ljubitelja gledališča, ki je pozabil ime avtorja ali naslov njegovega dela, ki ga je/bo videl na katerem od slovenskih odrov. Sodobna tehnologija omogoča še veliko več: od iskanja po najrazličnejših kriterijih do objavljanja integralnih tekstov oz. poti do njih na Wikiviru in drugje. Vse to pa so le potenciali, ki jih bo moral naš nastajajoči projekt šele uresničiti. Svetovni splet je najbolj demokratično okolje in portal Sigledal.org skuša biti v marsičem podoben Wikipedii, ki jo pišejo ljudje za soljudi. Uspešnost Slovenskih dramatikov je torej do neke mere odvisna od vsakega posameznega uporabnika. Dopolnjujte, popravljajte in gradite jih skupaj z nami. Če bo zaradi tega v nekaj letih med dramsko literaturo in metaliteraturo zijal kaj manjši prepad, smo bili uspešni.
Povezave:
Slovenski dramatiki in njihovi dramski teksti na Wikiju
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/slovenski-dramatiki-in-njihovi-dramski-teksti-na-sigledal-org