Karavana zgodb

Avtor: Špela Frlic

Slovensko mladinsko gledališče, zavod Divja misel – Vodnikova domačija Šiška, Peter Svetina RAZCUFANE ZGODBE, režija Maruša Kink, premiera 26. marec 2022.


Foto: Jaka Varmuž

Ko bomo zaslišali glasbo, bomo vedeli, da v mesto, naravnost med nas, prihaja karavana. Ne vemo, od kod prihaja in kam gre. Vemo pa, da prav tako skrbno kot druge karavane tovorijo najdragocenejše blago – žafran, sol, čaj ali čokolado –, naša išče in tovori zgodbe. In na svoji poti najde take za vse priložnosti in potrebe – zgodbo za dober začetek, zgodbo, ki te pogreje, zgodbo, ki te potolaži, razburljivo zgodbo, zgodbo, ki izpolnjuje želje, strašljivo zgodbo, zgodbo, ki išče in na koncu najde srečen in pravičen konec.

Nekaj je pri tej karavani čudno: zdi se, da ima zgodb na pretek, pa je kovček z zgodbami vseeno dovolj lahek, da ga nosi Svit Nosač, ki je med vsemi v karavani najšibkejši. In čeprav popotniki zgodbe tako darežljivo delijo med sabo in z nami, jih v njihovem kovčku nikoli ne zmanjka. Kako je to mogoče?

Morda je tako zato, ker so zgodbe najskrivnostnejši tovor, ki ga vsi nosimo s sabo. In več kot pripovedujemo, več jih je. Brez njih bi pogosto ostali brez besed. In brez njih bi bil naš svet manj cel. Ali z besedami avtorja večine zgodb, ki jih pripovedujemo v predstavi, Petra Svetine: »Če sveta nihče ne pripoveduje, se ta razleti na sestavne dele. S pripovedovanjem se vzpostavlja nazaj. Pripovedovalci in pripovedovalke ga s svojimi zgodbami znova in znova šivajo v celoto.«

Predstava za otroke Razcufane zgodbe prepleta gledališče in pripovedovanje. Igralci-pripovedovalci ves čas lovijo ravnotežje med tem, kar uprizarjajo, in tem, kar po pripovedovalsko ubesedujejo, da si lahko gledalci v svojih mislih to predstavljajo sami. Živahno dogajanje, ki vabi občinstvo h glasnemu sodelovanju, se izmenjuje z vzpostavljanjem pozorne tišine v dvorani, ki je nujna za to, da lahko zgodbe zares slišimo. Ne moremo si vendar ves čas samo pripovedovati – vmes je treba tudi veliko doživeti, potovati, spati. In ni vsak trenutek primeren za vsako zgodbo – ena od ključnih veščin pripovedovalca je tudi izostren občutek za to, katera zgodba je prava in ob kateri priložnosti jo je prav povedati.

Hkrati predstava otrokom ponudi pregled temeljnih žanrov zgodb, kot nastajajo in živijo med ljudmi – od domišljijskih do resničnih, od pustolovskih do hudomušnih, od liričnih do malo strašljivih. Od takih, ki se naslanjajo na strukturo ljudske pravljice, do takih, ki so se porodile iz vsakdanjega dogodka, zabavne misli ali zveneče besede. Štirje pripovedovalci – vsak s svojim značilnim pristopom k pripovedovanju – in trije živahni glasbeniki stikajo za zgodbami vse povsod in v svoje pripovedi vpletajo zvoke, slike, predmete, občinstvo – da se znajde v zgodbi, je njim in nam vendar na voljo ves svet. In ko se odpre kovček zgodb, si lahko kvečjemu zaželimo, da ga ne bi nikoli več zaprli.

Zato je predstava tudi povabilo otrokom in odraslim, da bi se pridružili karavani zgodb in jih pripovedovali naprej, tudi ko bo po koncu predstave spet zapustila mesto. Svoj zgodbeni tovor – pravljice Petra Svetine – vam karavana v branje in pripovedovanje pušča v tem gledališkem listu. In vas vabi, da si ob njih iz čistega veselja do pripovedovanja izmislite še kakšno svojo.

Povezava: PDF gledališkega lista


Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/karavana-zgodb