Foto: Ivian Kan Mujezinović
V Slovenskem mladinskem gledališču bodo 27. decembra premierno uprizorili predstavo Pojedina pri Trimalhionu. Po motivih odlomka iz Petronijevega romana Satirikon so jo pripravili srbski ustvarjalci z režiserko Bojano Lazić. Komedija oziroma satira po njenih besedah opazuje male ljudi znotraj njihovih predstavnikov na vrhu piramide.
Foto: Ivian Kan Mujezinović
Za Bojano Lazić je to prva režija v Sloveniji, obenem pa prvo nedramsko besedilo, ki ga je postavila na oder. Kot je povedala na današnji novinarski konferenci, je Petronijev tekst iz 1. stoletja, ki je sicer ohranjenih v fragmentih, predlagala, ker je ob Ljubljani pomislila na Emono, torej stari Rim.
Priredbo besedila in dramaturgijo je podpisal Slobodan Obradović, ki je povedal, da je Pojedina pri Trimalhionu najbolje ohranjeni odlomek iz antičnega romana Satirikon, Petronij pa je ob pisanju besedila imel v mislih cesarja Nerona, pri katerem je bil dvorjan. Ni se ukvarjal s politiki, ki so bili vpleteni v korupcije, malverzacije in zločine, ampak z običajnimi malimi ljudmi in njihovimi težavami, kot so zabavljači, umetniki in seksualni delavci. Ob tem je postavil vprašanje, zakaj ti ljudje trpijo zaradi enega človeka, ki jih tlači.
Ob branju so po njegovih besedah pomislili, da podoba Trimalhiona, čeprav je nastala pred 20 stoletji, korespondira z današnjim časom. Da bi zajemala le vprašanja o politični figuri, bi bilo prelahko, zato so postopoma odkrili, da bi besedilo lahko bilo tudi sinonim za aroganco, ignoranco, neizobraženost in pomanjkanje empatije.
Kot je povedal dramaturg, se v predstavi niso želeli osredotočiti na Trimalhiona, ampak na male ljudi, ki so dopustili, da civilizaciji zavladajo stvari, ki so jih odkrili v tekstu. Zaradi fragmentarnosti teksta po njegovih besedah klasična linearna dramaturgija ni bila mogoča, besedilo predstave so tako dopolnili z materialom, ki je nastal med improvizacijo z igralci.
Za predstavo so izhajali iz prevoda Radmile Šalabalić, ki je za razliko od drugih jugoslovanskih prevodov, prenesenih v knjižni jezik, z izbiro drugačnih narečij in izmišljanjem besed poudarila jezik teh ljudi, je še povedal Obradović. Za prevod teksta v slovenščino je poskrbela Sonja Dolžan.
Scenografijo je pripravila Zorana Petrov, kostume Maja Mirković, glasbo Vladimir Pejković, koreografijo Damjan Kecojević. Svetlobo sta oblikovala Bojana Lazić in Zorana Petrov, zvok pa Silvo Zupančič.
V predstavi nastopajo člani igralskega ansambla SMG Daša Doberšek, Ivan Godnič, Janja Majzelj, Anja Novak, Ivan Peternelj, Robert Prebil, Matej Recer, Romana Šalehar in Vito Weis ter Klemen Kovačič kot gost.
Po oceni Weisa predstava odraža trenutni čas hipnih odločitev brez razmisleka o posledicah, Kovačič pa je v njej našel tudi vzporednice za mladega igralca, ki je povržen obstoječemu sistemu, v katerem se mora zavoljo preživetja vdati poslušnosti. Kot je povedal, v njej upodablja nekoga, ki se vda pomanjkanju empatije.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/v-smg-satira-o-malih-ljudeh-znotraj-arogance-oblasti