Foto: Freeimages.com
Leto 2021 se končuje. Čeprav je bilo gledališko leto 2021 zaradi pandemije okrnjeno, smo v preteklih mesecih dobili številne nagrajenke in nagrajence ter nagrajene predstave – tako doma kot v tujini. Na portalu SiGledal smo pripravili pregled nagrajencev in nagrajenk ter nagrajenih predstav v iztekajočem se letu.
Foto: Freeimages.com
Februarja so bile podeljene Prešernovi nagradi in nagrade Prešernovega sklada. Med prejemniki slednje je bil tudi režiser Tomi Janežič, ki je bil nagrajen za režije v slovenskih gledališčih v zadnjih treh letih; komisija je izpostavila predstavo še ni naslova (2018) v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča ter koprodukcijski projekt Sedem vprašanj o sreči.
Kljub negotovim razmeram so bili leta 2021 izpeljani trije največji slovenski gledališki festivali – Borštnikovo srečanje, Teden slovenske drame in Dnevi komedije, na katerih so bile podeljene tudi nagrade. Na 56. Festivalu Borštnikovo srečanje je osrednjo nagrado, Borštnikov prstan za življenjsko delo, prejela dansko-slovenska igralka Jette Ostan Vejrup, ki bo leta 2022 prejela tudi nagrado Prešernovega sklada. Najboljša uprizoritev v gledališki sezoni 2019/2020 je postala Gejm v režiji Žige Divjaka, ki je nastala v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske. Nagrade za igro pa so si prislužili Vladimir Vlaškalić za vlogo v uprizoritvi Grmače Drame SNG Maribor, Maša Derganc v uprizoritvi Alice v postelji v produkciji SNG Drama Ljubljana, Matej Puc v uprizoritvah Gejm in Sedem dni v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega ter Gašper Malnar v uprizoritvi Sedem vprašanj o sreči v koprodukciji Lutkovnega gledališča Ljubljana in Slovenskega mladinskega gledališča. Za uprizoritev Gejm so bile podeljene tudi nagrade za mlado igralko Sari Dirnbek, za scenografijo Igorju Vasiljevu, za dramaturgijo Katarini Morano ter za glasbo in oblikovanje zvoka Blažu Gracarju. Borut Bučinel je prejel nagrado za oblikovanje svetlobe v uprizoritvi Grmače, posebno nagrado po presoji žirije pa sta prejela Lutkovno gledališče Ljubljana in Slovensko mladinsko gledališče za produkcijo uprizoritve Sedem vprašanj o sreči.
Novembra je bil končno izpeljan tudi 51. Teden slovenske drame, ki bi se moral odvijati že spomladi. Veliki zmagovalec festivala je postal Škofjeloški pasijon v režiji Jerneja Lorencija, ki je nastal v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj. Predstava je prejela Šeligovo nagrado po izboru žirije, nagrado po izboru občinstva ter dve igralski nagradi – prejela sta ju Doroteja Nadrah in Blaž Setnikar. Posebno nagrado Tedna slovenske drame je žirija dodelila uprizoritvi Gejm v režiji Žige Divjaka (produkcija Slovensko mladinsko gledališče in Maska). Na festivalu so podelili tudi tri nagrade, katerih dobitniki so bili znani že aprila. Nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo je prejela Maja Šorli za Tega okusa še niste poskusili, nagrada za mladega dramatika pa je bila podeljena Nini Kuclar Stiković za besedilo Jutri je v sanjah izgledal drugače. Milan Ramšak Marković je prejel Grün-Filipičevo priznanje za dosežke na področju dramaturgije in teatrologije.
Na 29. festivalu Dnevi komedije sta žlahtna komedijantka in komedijant postala Mateja Pucko in Gorazd Žilavec za vlogo Marte oz. Aleksandra v komični drami Popolni tujci Tamare Damjanović po motivih istoimenskega filma v izvedbi Drame SNG Maribor. Nagrado za žlahtnega režiserja je prejel Primož Ekart za režijo namiznega muzikala Živela vulva! v izvedbi Zavoda Imaginarni in Mini teatra Ljubljana. Žlahtna komedija po izboru strokovne žirije je postala komična drama Popolni tujci Tamare Damjanović po motivih istoimenskega filma v izvedbi Drame SNG Maribor, žlahtna komedija po izboru občinstva pa zabavna mafijsko-emancipacijsko-transspolna veseloigra s petjem in živo glasbo Tutošomato Iztoka Mlakarja v izvedbi SNG Nova Gorica in Gledališča Koper. Žlahtno komedijsko pero 2020 za izvirno slovensko komedijo je prejel Rok Vilčnik - rokgre za besedilo Pravi heroji.
Nagrade je podelilo tudi Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Igralsko nagrado »Marija Vera« za življenjsko delo je prejel Marko Mlačnik, nagrado »Polde Bibič« za življenjsko delo pa Darja Hlavka Godina. Nagrado »Marko Slodnjak« za dveletno obdobje je prejela Ivana Djilas za umetniške dosežke na področju gledališke režije v zadnjih dveh letih. Igralsko nagrado »Duša Počkaj« za izjemne igralske stvaritve v zadnjih dveh letih sta prejeli Ana Facchini in Nina Valič. Nagrado zlati glas za leto 2021 je prejela režiserka Rosanda Sajko za obsežen in avtorsko prepoznaven opus radijskih iger ter za razvoj radiofonske umetnosti na Slovenskem s poudarkom na radijski igri za otroke.
Oktobra so bile podeljene gledališke nagrade tantadruj. Nagrado za življenjsko delo je prejel dolgoletni igralec in upokojeni član ansambla SNG Nova Gorica Ivo Barišič. Kot najboljša predstava je tričlansko komisijo najbolj navdušila Jugoslavija, moja dežela v režiji Marka Misirače (koprodukcija Gledališče Koper, Gledališče Prijedor, Fundacija Friedrich Ebert Stiftung), nagrado za igralsko stvaritev je prejela Marjuta Slamič za vlogo Bogdane v predstavi jerebika, štrudelj, ples pa še kaj, ki jo je po drami Simone Semenič režiral Jure Novak. Nagrade za posebni dosežek pa so prejeli ustvarjalci songov v predstavi Čudovita (koprodukcija Slovensko stalno gledališče Trst in Siti Teater BTC): avtor Jure Karas, pianist Joži Šalej in igralci: Vesna Pernarčič, Urška Bradaškja, Tina Gunzek, Franko Korošec in Primož Forte.
Pesnica, pisateljica in šansonjerka Svetlana Makarovič je postala 33. dobitnica Ježkove nagrade, ki jo podeljuje RTV Slovenija. Podeljene so bile tudi Župančičeve nagrade. Za življenjsko delo jo je prejela arhitektka, scenografka in režiserka Meta Hočevar, za dveletno ustvarjanje pa koreografka Andreja Podrzavnik, umetnica Maja Smrekar in režiser Žiga Divjak. Glazerjevo nagrado za življenjsko delo, ki jo podeljuje Mestna občina Maribor na področju kulture, je prejel baletni solist in koreograf Edi Dežman, operni pevec Martin Sušnik pa je postal eden od prejemnikov Glazerjevih listin.
Dnevnikovo nagrado za izjemen umetniški dosežek je prejela dramska igralka MGL Tjaša Železnik, in sicer za vrhunsko igralsko interpretacijo v uprizoritvah Ta obraz in Slamnik. Nagrada julija za najboljšo igralsko stvaritev ansambla Prešernovega gledališča Kranj v sezoni 2019/2020 je pripadla igralki Vesni Jevnikar. Nagrado, ki jo gledališče podeljuje v sodelovanju z Gorenjskim glasom, je žirija igralki podelila za vlogo Helene Alving v predstavi Strahovi Henrika Ibsena in v režiji Igorja Vuka Torbice.
Leta 2021 se je odvil tudi 11. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. Za najboljšo lutkovno predstavo zadnjih dveh sezon je bila izbrana predstava Biti Don Kihot, ki je nastala v koprodukciji KD Matita in MCLU Koper. Nagrado za najboljšo režijo je prejel Matteo Spiazzi za predstavo Ostržek (Lutkovno gledališče Maribor). Nagrado za najboljšo animacijo/igro so prejeli Miha Bezeljak v uprizoritvi Ostržek (Lutkovno gledališče Maribor) ter Asja Kahrimanović, Iztok Lužar, Zala Ana Štiglic v uprizoritvi Tihožitje (Lutkovno gledališče Ljubljana). Nagrada za koncept je pripadla Tinu Grabnarju za uprizoritev Nebo nad menoj. Nagrado za dramaturgijo je prejel Miha Razdrih (Biti Don Kihot), nagrado za celostno likovno podobo Brane Solce za uprizoritev Tjulenj, nagrado za lutkovno tehnologijo Zoran Srdić za uprizoritev Tihožitje. Posebno nagrado žirije je prejela uprizoritev Reči reči – nagrado za igrivo kritiko (ne)uporabnih plastičnih predmetov. Na sklepni slovesnosti festivala so bile podeljene tudi Pengovove listine in Klemenčičeva nagrada, ki jih podeljuje UNIMA Slovenije. Klemenčičevo nagrado za življenjsko delo je prejela lutkovna ustvarjalka Eka Vogelnik, Pengovove listine pa igralec Miha Bezeljak, režiser Tin Grabnar in samostojni lutkar, lutkovni tehnolog Žiga Lebar.
V Ljubljani je potekal tudi 10. bienale slovenske sodobne plesne umetnosti Gibanica. Najboljša predstava po izboru občinstva je postala predstava Ajde Tomazin Jata izkušenih ptic, strokovna žirija pa je kot najboljšo ocenila predstavo Jana Rozmana Predmetenje. Nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo je prejel Marko Mlačnik. Andreja Rauch Podrzavnik je prejela nagrado Ksenije Hribar za avtorski in koreografski opus. Nagrada za perspektivno koreografinjo je bila podeljena Anji Bornšek. Nagrajen je bil tudi plesalec Boštjan Antončič, nagrado za perspektivno plesalko so dodelili Anamariji Klajnšček, nagrado Ksenije Hribar je prejela tudi teoretičarka Mala Kline.
Prav tako je bila nagrajena plesalka, performerka, koreografinja, producentka in kuratorka Teja Reba, nagrade pa so prejeli tudi Milko Lazar, maskerka Tinka Prpar ter oblikovalec svetlobe Janko Oven. Na festivalu Poletni lutkovni pristan v Mariboru sta zlati žirafi prejeli predstavi Kakec – Kakčeve dogodivščine Mini teatra in Čuk na palici v produkciji Momenta in Kulturnega zavoda Kult.
Podeljene so bile tudi nagrade ZIZ najboljšim akterkam in akterjem na mariborski alternativni gledališki sceni. Nagrado za socialno-družbeno povezovalno predstavo je prejela skupina Omletnice za forumsko predstavo Cesta prekarskih brigad, nagrado za estetski pristop je osvojil En drag ansambel za predstavo Jubilej, za najbolj egotripovsko predstavo pa sta si nagrado prislužila Jan Franc Podbrežnik in Luka Piletič, ki sta se predstavila s predstavo ! (klicaj). Razvoj Maribor je za predstavo Vznemirljivo življenje čebel prejel nagrado za najbolj mainstream predstavo, nagrada za najboljšo igro je prejel kolektiv ŠtudenTeatra za predstavo Več nas bo, prej bo te igre konec?, za najboljšo režijo z videoprojektom Je suis Marija! je nagrado zaslužil Tomaž Podbevšek, nagrado za najboljšo predstavo pa je prejel En drag ansambel za predstavo Jubilej. ZIZ je letos uvedel še dve novi nagradi. Jaka Vojevec in Barbara Polajnar sta si s predstavo Pandorina skrinjica prislužila nagrado za najbolj provokativno predstavo. Druga novost pa je stanovska nagrada ZIZ za ekipo ali posameznika, ki prejme največ glasov stanovskih kolegov. Premierno sta to nagrado prejela Jan Franc Podbrežnik in Luka Piletič za predstavo ! (klicaj). Prejemnik prestižnega prstana ZIZ, nagrade za pomemben prispevek k oblikovanju alternativne uprizoritvene scene v Mariboru, pa je postal Moment Maribor.
Slovenski ustvarjalci so bili zelo uspešni tudi v tujini. Na dvojni, 54. in 55. izdaji beograjskega mednarodnega gledališkega festivala Bitef sta veliko nagrado Mira Trailović za najboljšo predstavo v celoti prejeli Cement Beograd v režiji Sebastijana Horvata in Opčinio sam te iranskega režiserja Ehsana Hemata, uprizorjena v Ateljeju 212. Na festivalu Gledališče na križišču (Teatar na raskršću) v Nišu v Srbiji je uprizoritev KONS: NOVI DOBI avtorjev Katarine Morano in Žige Divjaka (Prešernovo gledališče Kranj) prejela kar dve nagradi – posebno nagrado strokovne žirije in nagrado po izboru kritikov. Predstava Pošta v režiji Juša A. Zidarja v izvedbi Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor je na 48. Internacionalnem festivalu alternativnega in novega teatra – INFANT 2021 prejela nagrado za najboljšo gledališko uprizoritev. Uprizoritev Škofjeloški pasijon v režiji Jerneja Lorencija (koprodukcija Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj) je prejela glavno nagrado viminacium maximus za najboljšo predstavo na III. Viminacium festu v Srbiji, na festivalu je bila nagrajena tudi Doroteja Nadrah. Članica igralskega ansambla Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor Nataša Matjašec Rošker je postala prejemnica nagrade Adelaide Ristori za najboljšo igralko festivala Mittelfest 2020 v Čedadu v Italiji – nagrajena je bila za vlogo v uprizoritvi Brezmadežna/Immaculata (Drama SNG Maribor). Na 45. Dnevih satire Fadila Hadžića na Hrvaškem je Janja Majzelj iz Slovenskega mladinskega gledališča prejela nagrado za najboljšo stransko žensko vlogo v predstavi Umetnost je omara.
Lutkovno gledališče Ljubljana se je z gostovanja na mednarodnem lutkovnem festivalu HIP Fest na Islandiji vrnilo z nagrado za inovativnost v lutkarstvu za predstavo Račka, Smrt in tulipan (režiral jo je Fabrizio Montecchi). Lutkovno gledališče Maribor je na 23. mednarodnem festivalu Zlata iskra v Kragujevcu prejela veliko nagrado za predstavo Ostržek. Miha Bezeljak pa je za vlogo v tej predstavi prejel nagrado za igro.
Produkcija Carmine Slovenice z naslovom Threnos (za grlo) skladatelja Jacoba Cooperja v režiji Karmine Šilec je prejela mednarodno nagrado Music Theatre Now. Gre za vodilno mednarodno tekmovanje prvih produkcij novih glasbeno-gledaliških del, ki nastajajo v profesionalnih produkcijskih hišah. Predstavitev Threnosa mednarodni javnosti in podelitev nagrade bo maja 2022 v Rotterdamu v sklopu Festivala O.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/nagrade-v-letu-2021