Foto: osebni arhiv
Davorin Juhart je študent Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Obiskuje 3. letnik dvopredmetnega študija slovenskega jezika in književnosti ter sociologije. V prostem času je samooklican amaterski gledališki igralec in goreč ljubitelj pretencioznega sloga v literaturi. V branje priporoča tekst Vesne Hauschild Inventura.
Foto: osebni arhiv
Dramski tekst Vesne Hauschild Inventura deluje izrazito futuristično, kar nam omogoča, da do teme, ki se izraža v besedilu, vzpostavimo distanco. Vendar z vsakim prizorom čedalje jasneje spoznavamo, da sta takšna manipulacija in mobing na delovnem mestu vsekakor prisotna tudi v naši družbi. Neoliberalni kapitalizem, ki se je krčevito zažrl v vse sfere naših življenj, je prav tako spremenil človeški libidinalni ustroj, kar se odraža v narcisistični socializaciji. Ljudje namesto medsebojnega sodelovanja in moralnega vedenja izberejo lažjo pot in počnejo to, kar jim ustreza in hrani njihov ego. Vesna skozi dramo pelje rdečo nit, ki bi jo lahko imenovali Homo homini lupus ('Človek človeku volk'). Njena domiselnost in rahločutnost implementacije družbenih težav pa se kažeta v naslovih dejanj. Največja kapitalistična past delodajalcev je trimesečno zaposlovanje, kjer gre pravzaprav za trimesečno pogodbo, in po izteku trimesečja se delodajalec odloči, ali bo pogodbo podaljšal ali pa bo delovno razmerje prekinil. Gre za neoliberalni manever, ki delodajalcu omogoča, da ima nad delavcem popoln nadzor in da ga prisili v tekmovanje z njegovimi sodelavci, kar pa očitno razbija kolektiv.
Drama nam prikazuje, do katere točke nas je pripeljal kapitalistični sistem, saj se delavke med sabo odkrito spotikajo, da bi prišle do nagrade ali boljšega delovnega mesta. Vsaka zaposlena si želi svoj košček torte, ki ji pripada, kar pa kaže s svojo neomejeno pripravljenostjo narediti karkoli, da bi zadovoljila »Veliko sestro« in namestnika Marcela. Na drugi strani pa se korporacija Corpus, kot vsaka druga kapitalistična korporacija, ukvarja z navidezno enakomerno reprezentacijo marginaliziranih skupin, manipulacijo (točke zvestobe, nagrade …), mobingom zaradi telesnega videza, s poseganjem v zasebno življenje itn. Piko na i pa vzpostavi glas iz offa, ki ima klasično panopticistično vlogo ter sledi vsakemu pogovoru, premiku in željam ter na račun tega podaja nagrade in ponuja različne možnosti.
Ustvarjalka preprosto prikaže moč ljudstva oz. delavskega razreda, saj so se vse delavke kljub vsem prepirom in nasprotovanjem na koncu vseeno družile in se zoperstavile korporaciji Corpus. Gre za dramo, ki nam na absurden način izrisuje, v katero smer se pomika naša družba, in nas spodbuja, da ovrednotimo in premislimo, kako ključni so kolektiv in medsebojni odnosi.
Povezava: Inventura
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/davorin-juhart-bere-sodobno-slovensko-dramo