Foto: Darja Štravs Tisu
V ljubljanski Operi bo premiera operne tragedije v dveh dejanjih Capuleti in Montegi skladatelja Vincenza Bellinija. Tragično zgodbo je na oder postavil belgijski režiser Frank van Laecke. Bellinijevo različico zgodbe, ki je od renesanse dalje krojila ustvarjalnost v literaturi in glasbi, je postavil v fotografski studio v Veroni leta 1945.
Foto: Darja Štravs Tisu
Opera Capuleti in Montegi se od najbolj znane Shakespearjeve verzije razlikuje predvsem v tem, da ne prinaša celotne zgodbe, pač pa zgolj zadnji dan življenja veronskih ljubimcev, občutek melanholije, ki se izteče v pretresljiv konec.
To je opera brez legendarnega "balkonskega prizora". V njej vlogo Romea interpretira ženska (mezzosopran), ljubimca sta že na samem začetku v globokem čustvenem odnosu, konča pa se z enim najbolj pretresljivih zaključnih prizorov iz opernega repertoarja. V njem sta oba, Romeo in Julija, živa do samega konca. Preden skupaj umreta, odpojeta duet, so zapisali v SNG opera in balet Ljubljana.
Van Laecke, ki je v ljubljanski Operi že režiral opere Katja Kabanova, Lucija Lammermoorska in Devica Orleanska, je Bellinijevo različico znamenite zgodbe postavil v fotografski studio v Veroni leta 1945. Capellio, boter klana Capuletov, povabi svoje ljubljene na fotografsko portretiranje družine. Še preden je narejen prvi posnetek, se zasliši pok pištole. Capuletov sin umre na zofi poleg njega. Začne se uvertura, v ozadju se zasliši Bellinijeva glasba. Pripravlja se maščevanje, so vsebino opere povzeli v ljubljanski operno-baletni hiši.
V vlogi Julije pojejo Urška Arlič Gololičič, Nina Dominko k. g. in Štefica Stipančević k. g., v vlogi Romea Nuška Drašček in Irena Parlov k. g.. Dirigent predstave je Roberto Gianola, koreograf Lukas Zuschlag, scenograf Philippe Miesch, kostumografka Belinda Radulović, oblikovalec svetlobe Jasmin Šehić.
Italijanski romantični operni skladatelj Bellini je opero, katere libreto podpisuje Felice Romani, ustvaril v pičlih šestih tednih in vanjo vključil veliko glasbe, ki jo je napisal za svoje zgodnejše delo Zaira. Skladatelj ni sodil med reformatorje, navdihovala sta ga predvsem Haydn in Mozart, stremel je po jasnosti, eleganci forme in melodije ter iskal tesno povezavo med glasbo in besedo. Pot do občinstva je našel predvsem z individualnim šarmom in eleganco svetlih vokalnih melodij, po katerih je znan, so še zapisali v ljubljanski Operi.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/v-ljubljanski-operi-premiera-bellinijeve-opere-capuleti-in-montegi