Foto: Arhiv SNG Opera in balet Ljubljana
V SNG Opera in balet Ljubljana so na oder postavili balet Apollon Musagete in operatorij Oedipus rex Igorja Stravinskega. Po snovanju predstave, ki združuje deli iz skladateljevega klasicističnega obdobja, so moči združili režiser in scenograf predstave Rocc, koreograf Renato Zanella in dirigent Aleksandar Marković. Premiera bo 30. 9.
Foto: Arhiv SNG Opera in balet Ljubljana
Umetniški direktor opere Marko Hribernik je na današnji novinarski konferenci povedal, da sta deli Apollon Musagete in Oedipus rex v vsebinskem in kompozicijskem pogledu pravo nasprotje. Združili so ju na poseben način, pri čemer eno plast predstavlja zgodba Ojdipa, drugo baletni plesalci, ki jih je Zanella vpletel čez celo zgodbo, in tretjo plast Enigma, v vlogi katere kot gostja nastopa igralka Janja Majzelj. Slednja po njegovih besedah predstavlja "razsvetljenega človeka, ki je dojel, kaj je življenje, da nismo le naše misli in čustva, ampak nekaj več, da na vse kar se dogaja okoli nas, gledamo s kančkom distance".
Rocc je povedal, da se je ideja, kako združiti deli, ponudila kar sama. Celotna zgodba se namreč začne in vrti okoli preročišča v Delfih in tu se jim je ponudila dramaturška povezava. Ko se Kreon vrača iz preročišča in oznani, kaj zahteva preročišče, pravi: "Tako je dejal bog Apolon." Tudi Ojdipova zgodba in prekletstvo sta povezana preročiščem v Delfih, ki ga je osnoval bog Apolon. Ojdip se namreč odpravi tja, da bi izvedel resnico o sebi, tam pa mu je prerokovano, da bo ubil svojega očeta in se poročil z lastno materjo.
Dodal je, da postavitev združujejo orkester, ki ga vodi maestro Marković, okrepljen moški zbor in baletni plesalci, ki v predstavo vstopajo kot performerji, celoto pa sklene govorni del, ki ga je prevzela igralka Janja Majzelj. Vloga govornika kot zgolj naratorja, kot ga je v svojem libretu zastavil Jean Cocteau, ga ni toliko zanimala, zato je takoj začel iskati pot, kako ga osmisliti kot dramski lik, in tako je nastal lik Enigme.
Marković se je, kot je povedal, s Stravinskim že veliko ukvarjal, vendar je v delo Oedipus rex sedaj resnično prodrl prvič ter se "zaljubil v njegovo izjemno strukturo in umetniško kvaliteto". Delo Apollon Musagete pozna že dolgo. Kompoziciji, ki sta si tako različni, pa se po njegovih besedah na nek način tudi dopolnjujeta. Stravinski je namreč v tem obdobju pogosto raziskoval dele orkestra, se denimo osredotočil samo na godala. Tako je v kompoziciji Apollon Musagete poudarek na godalih in v kompoziciji Oedipus rex na pihalih, zaradi česar sta deli na nek način kompatibilni.
Zanella je povedal, da je bilo postavljene predstave na oder izziv tako zanj kot tudi za plesalce. Izpostavil je, da je bil Stravinski velik skladatelj, poleg tega je govora o obdobju v glasbeni zgodovini, ki je bilo izjemno revolucionarno. Spomnil je, da bila premiera baleta Stravinskega Posvetitev pomladi v 20. letih minulega stoletja v Parizu razumljena kot provokacija in slednjo so zadržali v predstavi. Plesalcem je na začetku študija dal navodilo, da naj pozabijo vse, kar vedo o baletu, sam pa se je navdihoval pri zasedbah, kot so Queen s skladbo We Will Rock You in The Rolling Stones z njihovo energijo. Gledalci tako na odru ne bodo videli klasičnega baleta, ampak ples, "poln ognja in energije".
Gruzijski tenorist Irakli Murjikneli, ki poje vlogo Ojdipa, je povedal, da se je tokrat prvič srečal z glasbo Stravinskega in da je bilo to srečanje zanj sprva šok, nato je delo Oedipus rex vzljubil. Ojdipa poje tudi domači tenorist Branko Robinšak, ki je, kot je povedal, to vlogo pel že večkrat, a ob študiju partiture v njej vsakič odkrije kaj novega.
Kostumografinja predstave je Belinda Radulović, oblikovalec svetlobe Jasmin Šehić.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/v-ljubljanski-operi-za-uvod-v-sezono-zdruzili-deli-stravinskega-apollon-musagete-in-oedipus-rex