Foto: Peter Giodani
V Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL) bodo v režiji Anje Suša krstno uprizorili predstavo Nekoč se bova temu smejala hrvaške avtorice Ivane Sajko, ki je nastala po dramatizaciji njenega Ljubezenskega romana. Gre za predstavo o odnosu med partnerjema, igralko in pisateljem, v sozvočju z okolico, v podtonu pa je v ospredju gledališče samo.
Foto: Peter Giodani
V MGL z Ivano Sajko sodelujejo že tretjič, tokrat na pobudo režiserke Anje Suša, ki se je je pisateljičin Ljubezenski roman tako dotaknil, da si je želela po njem ustvariti predstavo. Ker pa je dramatizacija ubrala svojo pot in so ji dodani določeni elementi, ki v izvirniku niso prisotni, oziroma so predstavljeni drugače, je avtorica igri dala nov naslov - Nekoč se bova temu smejala.
Dramaturginja Petra Pogorevc je na predstavitvi dejala, da predstavo določa zelo propustna meja med dramskim in pripovednim. V osnovi predstava govori o bedi para prekarcev z otrokom, živečega v aktualnih, zaostrenih ekonomskih razmerah v družbi, v kateri je tudi vse bolj marginaliziran položaj umetnosti, s katero se ukvarjata - Ona (Ajda Smrekar) je igralka, On (Filip Samobor) pisatelj.
Hrvaška pisateljica, dramaturginja, performerka in režiserka Ivana Sajko pa je dejala, si je romanu, ki ga je označila kot "gosto tkivo", pri dramatizaciji želela nekaj dodati. Tako se je odločila, da bo par v središču zgodbe postavila v širši kontekst in mu dodala t.i. zbor dobrih ljudi (Tanja Dimitrievska, Lena Hribar Škrlec, Gašper Jarni in Jaka Lah), večjo vlogo pa je dala Otroku (Voranc Boh). Otrok je priča odnosu para, ki se ne zna izvleči iz težav, a hkrati po besedah avtorice na koncu postane nekakšen "glas upanja".
Poleg partnerskega odnosa je po besedah Ivane Sajko v predstavi v ospredju tudi gledališče samo in njegova vloga v aktualnem čudnem času, ki ga živimo, ko se svet zelo hitro spreminja in nas obdajajo številne težave.
Režiserka Ana Suša je spomnila, da je pandemija na gledališče vrgla napačno luč, kot bi bilo izjemno nepomembno, sodelujoči pri predstavi pa so se po drugi strani pri delu na uprizoritvi posvetili prav nesigurnosti, ki trenutno določa njihovo delo, in si zastavljali vprašanja kot so, ali je gledališče danes sploh mogoče, je sploh še za koga pomembno in kako gledališče pravzaprav danes vpliva na družbo.
Kostumografijo podpisuje Maja Mirković, oblikovanje svetlobe Boštjan Kos, oblikovanje zvoka Tomaž Božič, slovenski prevod dramatizacije Ivane Sajko pa Polona Glavan.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/v-mgl-krstna-uprizoritev-predstave-nekoc-se-bova-temu-smejala