Mojca Jan Zoran / Foto: Tone Stojko
Slovenski gledališki inštitut (SLOGI) na spletu vzpostavlja prostor za referenčno slovensko gledališko kritiko (predvsem) institucionalne produkcije in tudi tako stopa v konstruktivni dialog z gledališko umetnostjo, ji postavlja strokovna sidra ter temelje za samopremislek in razvoj. Portal Kritika bo vzpostavljen kot samostojna enota slovenskega gledališkega portala SiGledal. Z direktorico Slovenskega gledališkega inštituta in članico uredniškega odbora portala Kritika mag. Mojco Jan Zoran smo se ob tej priložnosti pogovarjali o novi pobudi in o pomenu gledališke kritike nasploh.
Mojca Jan Zoran / Foto: Tone Stojko
Od kod ideja o vzpostavitvi portala Kritika? Zdi se, da je kritika v medijih danes vse bolj odrinjena na rob, veliko več prostora je namenjenega promocijskim besedilom kot pravi refleksiji.
Ideja o portalu, namenjenem gledališki kritiki, se je rodila že pred leti kot posledica vztrajnega krčenja prostora za referenčno slovensko gledališko kritiko, recenzijo in refleksijo v obstoječih, predvsem tiskanih medijih. Ob krčenju prostora se banalizirajo in popularizirajo tudi vsebine. Stanje je kritično, saj hkrati s prostorom za poglobljeno refleksijo v času minljive umetnine – gledališke predstave/performansa – izginjata tudi veščina in znanje pisanja te zahtevne zvrsti. Gledališki prostor se zaveda nujnosti kontinuirane, strokovne, na jasnih kriterijih utemeljene poglobljene recenzije svojega delovanja. Na njeno izginjanje in nujnost ponovne vzpostavitve glasno že leta tudi javno opozarja.
Leta 2019 je bila s strani SLOGI in portala SiGledal spodbujena tudi širša razprava o problematiki kritiškega odziva na odboru za kulturo Državnega zbora. Na podlagi te razprave je bila na ministrstvu vzpostavljena tudi delovna skupina, katere članica sem bila, ki je podala izhodišča o možnostih sistemskega reševanja tega problema na različnih področjih umetnosti. Pripravili in predstavili smo zaključni dokument, a premikov ni bilo – do letos, ko je SLOGI po več letih vztrajnega predstavljanja problematike, povezovanja različnih deležnikov, osebnega angažmaja, vsebinsko dodelanega koncepta in tehnološko pripravljenega okolja, ki ga je razvil SiGledal, predlogov na ministrstvo o ustanovitvi in delovanju portala Kritika, ki so jih vedno podprle tudi strokovne komisije za uprizoritveno umetnost na ministrstvu in strokovne službe ministrstva, ob besednem strinjanju, da je problematika pereča, končno z odločbo ministrstva prejel tudi namenska sredstva za delovanje portala Kritika. Bila sem vztrajna, ker verjamem v ta projekt, ker menim, da je tako kot portal Zlata paličica eden temeljnih sistemskih projektov, pomembnih za celotno področje. Ponujali smo rešitev – portal Kritika, ki smo ga v SLOGI v sodelovanju z zavodom Novi Zato. ter ob podpori Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije (DGKTS) in Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) zasnovali že pred leti, a smo ga, ob spremljanju aktualnega stanja na področju gledališke produkcije in gledališke kritike, stalno tudi nadgrajevali in razvijali.
Priznam, ko smo januarja dobili odločbo ministrstva, ki je vključevala tudi namenska sredstva za portal Kritika, sem bila neskončno vesela (ta nepopisni občutek, ko ti nekaj uspe, ko sta vztrajnost in verjetje v nekaj realizirana) in hkrati tudi nesrečna – pa zakaj po vseh letih ravno letos, ravno v letu, ko se zaradi korone vse podira, ko se »majejo tečaji«, ko ni »nič več tako, kot je bilo«. A neskončno verjamem v gledališče in z njim tudi v kritiko. Gledamo naprej. Zagrabili smo ponujeno priložnost in tu je portal Kritika.
Kakšen je osnovni koncept portala Kritika, ki ste si ga zamislili v Slovenskem gledališkem inštitutu, ki je nosilec portala?
O področju in problematiki kritike se je v zadnjem času veliko govorilo in strokovno razpravljalo. Tudi na mednarodnem simpoziju o gledališki kritiki, ki ga je organiziralo DGKTS na Festivalu Borštnikovo srečanje oktobra 2019, so bila izpostavljena določena izhodišča, ki so v SLOGI, ob drugih strokovnih razpravah na to temo in pogovorih s posamezniki, ki se s področjem ukvarjajo, spodbudila razvoj zasnove portala Kritika v smeri spremljanja predvsem repertoarja slovenskih gledaliških hiš. Referenti na simpoziju so izpostavili specifičnost produkcijske forme neodvisne produkcije, ki zahteva tudi specifičen kritiški odziv. Obe platformi, ki spremljata neodvisno produkcijo, Kriterij in Neodvisni, sta v svojem razvoju postali prostor za relevantno kritiško spremljanje neodvisne produkcije. Zato lahko ob nujni primerni in kontinuirani finančni podpori postaneta zrel in razvit prostor kritiškega odziva in vrednotenja neodvisne produkcije. V razpravi pa je bilo izpostavljeno, da ostaja bistveni problem institucionalna produkcija, ki ob izginjanju prostora za kritiške odzive v tiskanih medijih ni (še) našla prostora za kritiko institucionalne produkcije. Na podlagi teh teoretskih razmislekov in navedenih dejstev smo se odločili, da se portal Kritika osredotoči na kritiško spremljanje predvsem profesionalne slovenske institucionalne produkcije, s čimer pa seveda ne izključujemo spremljanja tudi izbrane neodvisne produkcije.
Portal Kritika je zamišljen kot širši prostor za recenzijo in refleksijo uprizoritvene umetnosti in hkrati tudi prostor za pridobivanje znanj, izkušenj in veščine pisanja kritike. Zato ima portal tri podstrani: Kritika – osrednji del portala, na katerem se objavljajo kritike posameznih predstav profesionalnih slovenskih gledaliških ustvarjalcev, predvsem institucionalnih producentov. Mnenja – podstran je namenjena daljšim mnenjskim zapisom, pregledom sezon, odmevom z gostovanj slovenskih gledališčnikov v mednarodnem prostoru in odmevom o gostovanjih tujih presežnih gledaliških dogodkov v Sloveniji, poročilom s tujih gledaliških festivalov, esejističnim zapisom o slovenskem gledališču in gledališki produkciji. Mala šola kritike – podstran je namenjena objavi kritiških zapisov mladih kritikov, ki nastajajo v okviru delavnic, seminarjev kritiškega pisanja. Namen te podstrani je vzpostaviti prostor za javno objavo in s tem tudi prostor za primerjavo, pridobivanje izkušenj in razvoj mladega pisca.
Ali pri nas sploh še obstajajo pravi gledališki kritiki, ki bi jim bila to, če že ne edina, pa vsaj ena od glavnih dejavnosti? Kako je z mladimi pisci?
Če so, so redki.
Kar se tiče mladih piscev, se vse prevečkrat posplošuje, da ne znajo več pisati kritike. Imamo sposobne mlade pisce, a če nimaš prostora za objavo in za pisanje, če za svoje delo ne prejmeš vsaj osnovnega plačila, tudi nimaš možnosti, da bi se razvijal kot pisec.
Cilj portala Kritika ni le spremljanje in vrednotenje gledališke produkcije, temveč tudi nuditi prostor za razvoj pisanja kritike, za učenje in razvoj piscev. Zato smo k sodelovanju povabili široko paleto piscev, od starejših in že uveljavljenih do najmlajših, perspektivnih. Zelo resno bomo pristopili tudi k uredniškemu delu in delu s pisci. Verjamem, da bomo na tak način lahko ustvarili kreativni prostor, v katerem se bodo prepletale veščine, znanja, izkušnje, ideje … prostor, ki bo nudil možnosti za profesionalni razvoj pisca.
Ste direktorica Slovenskega gledališkega inštituta, objavljate strokovne razprave in eseje o gledališču, napisali ste tudi več deset radijskih dram, v preteklosti pa ste objavili več kot sto recenzij gledaliških predstav. Kaj je za vas dobra kritika in kdo je dober kritik oz. kritičarka?
Dobra kritika umetniškega dela, kar gledališka predstava je, je ubesedeno vrednotenje te umetnine na podlagi profesionalnih strokovnih kriterijev. Dobra kritičarka ali kritik je avtonomna oseba, ki strastno verjame v umetnost in zna umetnino s kruto doslednostjo do sebe in svoje strasti, s trezno glavo in z jasnimi strokovnimi kriteriji (ki jih s stalnim učenjem in lastnim strokovnim razvojem nadgrajuje) ovrednotiti z besedo.
To je seveda moja osebna razlaga dobre kritike in dobre kritičarke, ki temelji na mojem več desetletnem kritiškem in teoretskem delu ter spremljanju gledališke produkcije. Zagotovo obstajajo še drugačni pogledi na to, kaj je dobra kritika in kdo so dobri pisci, saj je, kljub temu da kritiki vsakič težimo k čim večji objektivnosti, kritika vedno tudi subjektiven izraz piščevega pogleda.
Kakšen je sploh pomen kritike? Kakšno vlogo ima pri vzgoji občinstva in kaj lahko ponudi samim ustvarjalcem? Menite, da kritiki s svojim pisanjem nekako posredno vplivajo na kritiško produkcijo?
Glede na stanje v medijskem prostoru je nujno zasnovati dolgoročno kontinuirano kritiško spremljanje sočasne gledališke produkcije, zasnovane v »neincestuoznem« prostoru (da ga ne bi vodil subjekt, ki na gledališkem področju nastopa tudi kot producent predstav, ki bi se potencialno ocenjevale – menim, da je to za kritiko pomembno). Zgolj takšna recenzija lahko stopi v konstruktiven dialog z gledališko umetnostjo, ji postavlja strokovna sidra in temelje za samopremislek in razvoj ter vzpostavlja neminljivost minljive umetnine. Gledališka kritika, recenzija, je hkrati tudi nepogrešljiv element v razvoju občinstva, saj s svojim strokovnim pogledom podaja gledalcu dodatno orodje za premislek videnega, bodočega gledalca pa pripravlja na ogled. Gledališka kritika je tako kot gledališka predstava večstranska – vzpostavlja stroko, omogoča razvoj umetnosti, razvija občinstvo, je nepogrešljiv del gledališke dediščine. Pomembna je tudi za ustvarjalca, saj je strokovna povratna informacija o njegovem delu zunanjega strokovnega gledalca, kar pa daje ustvarjalcu dodaten prostor za premislek narejenega in ustvarjalni samopremislek.
Večina kritik, ki je objavljena v slovenskih medijih, reflektira gledališke uprizoritve osrednjih gledaliških hiš oziroma ljubljanskih (in morda še mariborskih) gledališč. Veliko predstav danes sploh ne doživi kritiškega odziva. Bo na portalu Kritika prostor tudi za refleksije o predstavah, ki nastajajo zunaj prestolnice oz. bolj na obrobju?
Kot sem že zapisala, bo portal Kritika spremljal predvsem profesionalno slovensko institucionalno produkcijo in izbrano neodvisno slovensko produkcijo. Se pravi profesionalno produkcijo slovenskih gledališč po vsej Sloveniji in slovenskem kulturnem prostoru – vključno s produkcijo Slovenskega stalnega gledališča v Trstu.
Slovenski gledališki inštitut pokriva celotno področje gledališke umetnosti, poleg muzealske in založniške dejavnosti skrbi za promocijo slovenske gledališke umetnosti, deluje pa tudi na področju kulturno-umetnostne vzgoje. Zdaj uvajate še portal Kritika, kakšni pa so vaši načrti za prihodnost?
Slediti in udejanjati poslanstvo SLOGI: razvoj gledališke kulture in promocija gledališke umetnosti.
SLOGI je unikaten javni zavod na področju kulture. Njegova ustanovitev je skoraj sovpadla z menjavo vodstva SLOGI (na mestu direktorja zavoda sem nasledila Iva Svetino, dolgoletnega direktorja Slovenskega gledališkega muzeja, le pet mesecev po nastanku SLOGI), kar je omogočilo enotno programsko oblikovanje novega zavoda. Obdržali smo žlahtno tradicijo (muzejsko javno službo, specialno knjižnico, Repertoar, Slovenski gledališki letopis in Dokumente), jo nadgradili in posodobili ter dodali nove programske sklope, predvsem pa nov način poslovanja in programskega delovanja zavoda ter nove vrednote. V sedmih letih, odkar je SLOGI ustanovljen in odkar ga vodim, se je razvil v subjekt, ki vzpostavlja prostor za razvoj, promocijo in dostopnost slovenske gledališke umetnosti, kulture, stroke in kulturno-umetnostne vzgoje na področju gledališča ter na izvedbeni ravni pri tem sodeluje z drugimi subjekti na področju gledališča, kulturne dediščine, vzgoje in izobraževanja … Aktivno se vključujemo v mednarodni prostor s ciljem promocije slovenske gledališke umetnosti in kulture ter s ciljem slovenskemu prostoru posredovati nova znanja in veščine na področju gledališča in gledališke dediščine. Ohranjamo nevtralno pozicijo na področju produkcije in nismo producent gledaliških predstav – zato nismo konkurent svojim partnerjem, profesionalnim gledališkim ustvarjalcem, zato lahko izvajamo tudi sistemske naloge za celotno področje, kot je npr. delo nacionalnega koordinatorja za kulturno-umetnostno vzgojo na področju gledališča, vzpostavljamo sistemska orodja in prostore, kot sta npr. portala Zlata paličica in Kritika pa tudi podatkovna baza slovenske profesionalne produkcije Repertoar (na SiGledal), ki ga vodi in ureja SLOGI, razvijamo inovativne vzorčne interdisciplinarne oblike kulturno-umetnostne vzgoje in načine spoznavanja gledališkega področja, kot je npr. naš mednarodni projekt Klasiki v stripu, vzorčni način, kako približati področje predvsem mladim, pa tudi najširši javnosti … Ob tem pa smo, kot ste zapisali, tudi edini nacionalni gledališki muzej in pomemben založnik na področju gledališke teorije in zgodovine. Vse to bomo razvijali in nadgrajevali tudi v prihodnje. Razvojnih priložnosti vidim še veliko, tudi drznih idej mi še ni zmanjkalo, pogoj za nove dejavnosti pa so selitev v nove, poslanstvu in dejavnosti SLOGI primerne sodobne prostore, številčno in programsko primerna kadrovska zasedba ter financiranje, skladno z obsegom in vsebino programa SLOGI.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/portal-kritika-pogovor-z-direktorico-slovenskega-gledaliskega-instituta-mojco-jan-zoran