foto Rosana Rijavec / STA
Repertoar novogoriškega teatra nedvomno postavlja veliko vprašanj in obeta zanimive uprizoritve, med drugimi psihološkega trilerja ter drame o Kurtu Cobainu.
foto Rosana Rijavec / STA
Nedvomno cenjena, hvaležna in nujna pridobitev v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica (SNG Nova Gorica) je mali oder, ki bo odprt z Jesihovimi Grenkimi sadeži pravice v režiji Andreja Jusa.
Jesihovih Sadežev pa ne moremo vrednotiti skozi mojstrski način upovedovanja praktično vsega, temveč skozi perspektivo "passeja": 60. in 70. leta preteklega stoletja so slovensko gledališče pripeljala na vrhunec delovanja in od tega se očitno ne moremo zavestno odtrgati (rekonstrukciji Pupilije in Spomenika G …). Želimo poustvariti duh ludizma, ki je v tistih časih vladal? Zakaj ne dati prostora novim, mladim, sodobnim, morda še neuveljavljenim avtorjem? Ali ni mala scena v principu bolj obrobna, morda z alternativno tematiko, tudi alternativno dramatiko?Jesihova drama je v času od svojega nastanka do danes že klasika in obvezno učno čtivo. Zakaj ne najdemo novega Jesiha danes?
Status uspešnice te in prihajajočih sezon pa gotovo pripada muzikalu Dekameron, ki bo uprizorjen v koprodukciji z Mestnim gledališčem ljubljanskim – ta ima moč prav v odlični izpeljavi kultnih muzikalov. Preden začnete razmišljati o tem, kakšen izziv je sto novel dramatizirati v celovečerno predstavo, je dobro vedeti, da gre za slovensko avtorsko delo/priredbo Dekamerona. Besedilo sta spisala Ira Ratej in Matej Krajnc. Tako je Dekameron postal vas, v katero se zatečejo mladi pred gripo … Počakajmo in bomo videli.
Pozornost prav gotovo pritegneta uprizoritvi psihološkega trilerja Sobica na vrhu stopnišča in drame o Curtu Cobainu – Skurt. Pri prvi gre za inovativen postopek odrske uprizoritve, druga pa je predvsem "mladinska drama" za vse generacije. Tudi režiji sta zaupani dvema mladima režiserjema: Jaki Andreju Vojevcu in Luki Martinu Škofu.
Vseeno pa – kako funkcionira psihološki triler na odru? To ni misel z negativnim prizvokom, temveč vprašanje, ki naj nas z velikim zanimanjem spremlja do premiere. Če pomislite – kdaj ste si nazadnje na odru nacionalnega ali katerega koli drugega teatra imeli možnost pogledati psihološki triler, ki je načeloma domena filmskega področja? In še malo za hec: nas bo strah iti po predstavi domov? Ponovno – počakajmo in bomo videli.
SNG Nova Gorica vzdržuje univerzalni princip nacionalnega teatra – nekaj klasičnega, nekaj sodobnega, nekaj za mladino, nekaj resnega in nekaj smešnega – in to počne na zelo privlačen način. Čeprav gosti kar nekaj znanih, uveljavljenih in "nacionalnih" režiserjev (Jovanović, Pipan, Jamnik), namenja prostor tudi mladi generaciji (Luka Martin Škof, Jaka Andrej Vojevec) ter ji s tem daje možnost uveljavitve.
Repertoar sam po sebi postavlja veliko vprašanj. In prav to je njegova odlika – saj se v teater ne bi odpravili, če bi imeli že vse odgovore na dlani, mar ne? Ustanovitev malega odra pa je najverjetneje največja pridobitev za vse prihajajoče sezone, saj ponuja drugo opcijo.
Povezava
- SNG Nova Gorica
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/sprehod-skozi-repertoarje-2010-11-sng-nova-gorica