Kunc, Viktor (189?). Avgusta Cerar Danilova (1869-1958). URN:NBN:SI:IMG-GKW5PFAC from http://www.dlib.si
24. avgusta leta 1869 se je rodila igralka, režiserka in pedagoginja Avgusta Danilova, ki se je na odru najprej pojavila z dekliškim imenom Gustika Gostič, po poroki pa je prevzela moževo umetniško ime. V slovenskem gledališču je nastopala med letoma 1884 in 1950.
Kunc, Viktor (189?). Avgusta Cerar Danilova (1869-1958). URN:NBN:SI:IMG-GKW5PFAC from http://www.dlib.si
Obiskovala je šolo Dramatičnega društva pod vodstvom Ignacija Borštnika in se izpopolnjevala v Pragi in na Dunaju. V letih profesionalizacije slovenskega gledališča je kot igralka z velikim umetniškim razponom oživljala like iz klasičnih tragedij in burk ter igrala pretresljive vloge v naturalističnih dramah. V prvi slovenski uprizoritvi Ibsenovih Strahov (leta 1899) je igrala gospo Alvin, čeprav je takrat imela šele trideset let. Sina gospe Alvin, Osvalda, pa je igral njen več kot deset let starejši mož Anton Cerar - Danilo. Seznam vseh njenih vlog v slovenskih gledališčih je dostopen na portalu SiGledal v sklopu Repertoar, bazi preteklih profesionalnih in polprofesionalnih produkcij.
Avgusta Danilova se je v teku časa razvila in danes je najboljša Ksantipa in seriozni karakter slovenske drame. Od humoristike do tragične junakinje, vso to trnjevo pot je prehodila vztrajno in neutrudno, zato se ji je izkazalo slovensko občinstvo tudi hvaležno in ji poklonilo nebroj šopkov in daril.*
Nastopila je v opereti, operi in leta 1912 v prvem slovenskem baletu. Bila je vsestranska ustvarjalka: velja za prvo slovensko režiserko. Seznam vseh njenih režij je prav tako dostopen v sklopu Repertoar. Med letoma 1908 in 1910 je bila osrednja osebnost tržaškega gledališča: igrala je, režirala, prevzela umetniško vodstvo, obenem pa še učila v dramski šoli. Leta 1910 se je za tri leta vrnila v Ljubljano, nato pa odšla v ZDA. Sodelovala je pri prireditvah izseljencev v New Yorku in snemala slovenske pesmi za družbo gramofonskih plošč Columbia. Po desetih letih se je vrnila v Ljubljano in odigrala mnogo vodilnih vlog. Vodila je gledališko šolo pri Združenju gledaliških igralcev. Že po dveh letih je ponovno odpotovala v ZDA, kjer je delala med slovenskimi izseljenci v New Yorku in Clevelandu.
Po vrnitvi domov je sodelovala z amaterji, pri ljubljanskem radiu, v ljubljanski Drami, po 2. svetovni vojni pa tudi pri filmu. S filmom se je prvič srečala med prvim bivanjem v ZDA, kjer je kot statistka nastopila v nekem manj znanem filmu. V slovenskem filmu je prvič nastopila v vlogi Obrekarice v filmu Na svoji zemlji.
Za organizacijsko in pedagoško delo ter polstoletno ustvarjalnost so ji leta 1959, ob štiridesetletnici Drame, v foajeju odkrili doprsni kip.
* Rosiva, Adolf (1906). Slovenska drama. Dom in svet (Ljubljana), letnik 19, številka 2.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/prva-slovenska-reziserka