Gledališka kralja

Avtor: SiGledal/Maruša Mugerli Lavrenčič

16. avgusta sta se rodila gledališka ustvarjalca, ki ju druži isti priimek. Elvira Kralj, rojena leta 1900, je bila prva igralka, ki je prejela Borštnikov prstan. Vladimir Kralj, rojen leta 1901, pa je bil pomemben gledališki teoretik, kritik, prevajalec, pisatelj in profesor.


Elvira Kralj (1900-1978) (193?). URN:NBN:SI:IMG-MMHIWWTM from http://www.dlib.si

Elvira Kralj se je rodila v Trstu. Igralsko znanje je pridobila v dveh tedaj pomembnih dramskih šolah, v Trstu pri Milanu Skrbinšku in v Mariboru pri Hinku Nučiču. Od leta 1919 je bila članica Narodnega gledališča v Mariboru, ob začetku druge svetovne vojne leta 1942 pa je odšla v Ljubljano in se pridružila ansamblu ljubljanske Drame, kjer je ostala do leta 1952. Seznam vseh njenih vlog v slovenskih gledališčih je dostopen na portalu SiGledal v sklopu Repertoar, bazi preteklih produkcij slovenskega poklicnega in polpoklicnega gledališča, na portalu pa je dostopna tudi digitalna razstava o Elviri Kralj.

Svoj umetniškoustvarjalni vrh je dosegla v tridesetih letih v Mariboru, kjer je bila prva in pri občinstvu izjemno priljubljena igralka. Nastopala je tudi v operetah. Nekaj opaznih likov je ustvarila tudi v slovenskih filmih in na televiziji ter radiu – nastopila je tudi v prvem slovenskem celovečernem filmu Na svoji zemlji. Leta 1969 je bila nagrajena s Prešernovo nagrado, leta 1970 pa je prejela Borštnikov prstan.

V slovenski gledališki kulturi je Elvira Kralj s svojo žlahtno in umirjeno igro ter osebnim igralskim slogom, ki ga odlikujejo izjemna studioznost, nespektakularnost in izrazita klenost, ustvarila nov pojem gledališke klasike.*

Vladimir Kralj se je rodil v Celju. Študiral je slavistiko in germanistiko. Delal je kot srednješolski profesor v Mariboru in Ljubljani. Objavljal je gledališke in literarne kritike. Med vojno je bil zaradi sodelovanja z OF večkrat zaprt in leta 1944 odpeljan v taborišče Dachau.

Leta 1950 je postal profesor za teoretično dramaturgijo na igralski akademiji v Ljubljani in dramaturgijo utemeljil kot posebno disciplino v okviru visokošolskega gledališkega študija. Večina kritičnih člankov in študij o nekaterih pomembnih dramah, od antične tragedije do evropske avantgarde ter o slovenski dramatiki, je zbranih v knjigi Pogledi na dramo, v kateri se je deloma oprl na Heglovo estetiko. Njegova predavanja in rezultati teoretskih raziskovanj na Akademiji so strnjeni v delo Dramaturški vademekum, ki je prva sistematizirana dramska teorija na Slovenskem. Njegov sin Lado Kralj je kot profesor in dramaturg nadaljeval njegovo delo.

Vladimir Kralj je bil tudi ploden prevajalec. Med drugim je prevedel dramo Naš gospod župnik avtorjev Pierra Chaina in Andréja de Lorda, ki je bila v režiji Jožeta Koviča uprizorjena leta 1930 v mariborski Drami, v njej pa je vlogo Genevieve odigrala Elvira Kralj.

 

* Elvira Kralj, pripoved o igralski poti, zvočni posnetek (www.slogi.si).


Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/gledaliska-kralja