Po tem, ko je zaradi epidemije dvakrat odpadel, se Pripovedovalski festival vrača s svežim zagonom v dveh delih. Prvi, z novim osrednjim prizoriščem v Švicariji, bo med 2. in 4. julijem postregel s prepletom dogodkov, ki se ohlapno osredinjajo okrog teme Metamorfoze, drugi pa bo potekal v oktobru v Cankarjevem domu.
Vodja kulturnovzgojnih in humanističnih programov v CD Barbara Rogelj je na današnji novinarski konferenci povedala, da bo 24. Pripovedovalski festival, ki ga je zasnovala programska vodja Špela Frlic, postregel z nizom kakovostnih pripovedovalskih dogodkov, novost pa bo, da se seli na prosto, v ljubljansko Švicarijo in na druga zunanja prizorišča po Sloveniji. "S tem uresničujemo željo, da bi Pripovedovalski festival začel počasi postajati vseslovenski," je dodala.
Špela Frlic je napovedala, da bo letošnji festival drugačen od vseh poprej, kar je pripisala temu, da so po dveh odpovedanih terminih prišli do zelo plodnih razmislekov, kaj festival lahko je. Prva sprememba je, da bo potekal v dveh delih – poletnem, ki bo izveden na prostem, in jesenskem v CD. "S tem ugotavljamo tudi, kako se prisluhne zgodbam na prostem, kako v dvoranah in kaj to prinese s seboj," je dejala. Pozdravila je tudi letošnje sodelovanje z več novimi producenti.
Poletni del bo na kresno noč, 23. junija, napovedalo sodelovanje z Radiem Slovenija. Tedaj se bo v nočnem programu, od polnoči do 5. ure zjutraj, po radijskih valovih mogoče družiti z glasovi, mislimi in zgodbami Katarine Kompan Erzar, Špele Frlic, Rajka Muršiča, Saške Rakef in Blaža Šefa.
Kot novost je programska vodja napovedala tudi uvedbo knjižne zbirke Homo Narrans, v kateri bosta jeseni izšla prevod zbirke epov Zidanje Stadarja Vuka Karadžića ter pesmarica, nastala za otvoritveni dogodek festivala, ki bo 2. julija v Švicariji. Gre za pravljično-pesniški koncert Črn, črn smeh, za katerega je šest pesnikov in pesnic prispevalo poezijo, navdahnjeno s pravljičnim motivom, pesmi pa so nato dali uglasbiti.
Drugi festivalski dan bodo zaznamovale pripovedi v narečnih govoricah. Po napovedi Špele Frlic je dogodek Jama, reka, gozd – tam pa straši "poskus združevanja slovenskih pripovedi iz različnih pokrajin, ki jih bodo pripovedovali govorci, ki so doma v določenem narečju". Otrokom pa bo namenjena delavnica Pošast ni pošast je pošast na Vodnikovi domačiji Šiška.
Obeta se tudi pravljična maša Hudiči pa z angeli plešejo, ki bo 4. julija izvedena že ob 9. uri zjutraj, s čemer želijo po besedah programske vodje raziskati, v kakšne termine in prostore je mogoče umeščati kulturne dogodke in, kaj se zgodi, če se razbije ustaljeni festivalski ritem. Ljudske zgodbe o angelih in hudičih bosta pripovedovala Tamara Avguštin in Janez Škof, z glasbo ju bo pospremil Samo Kutin. Špela Frlic si prav tako želi, da bi njihove produkcije živele tudi po festivalu, kar bo predstavi Hudiči pa z angeli plešejo uspelo, saj jo bodo igrali v Tavčarjevem dvorcu na Visokem, v atriju novogoriške občine in na gradu Rajhenburg.
Poletni festivalski del bodo sklenili s priljubljenim Večerom resničnih zgodb, na katerem bodo zgodbe iz svojega življenja pripovedovali modna oblikovalka Sanja Grcić, direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač, pisec in voditelj Boštjan Napotnik, antropologinja in raziskovalka morskih nomadov Nataša Rogelja, igralec Grega Zorc ter režiser Dragan Živadinov.
Drugi del festivala bo v Cankarjevem domu potekal v jesenskem terminu. Tedaj organizatorji napovedujejo, da bo Irena Tomažin interpretirala epe iz že omenjene Karadžićeve zbirke Zidanje Stadarja, novo avtorsko predstavo Uroša Kaurina po motivih Ovidovih Metamorfoz ter Večer srečnih začetkov, na katerem bo moč prisluhniti zgodbam o nastanku sveta.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/pripovedovalski-festival-skozi-metamorfoze-na-odprta-prizorisca