Pismo Nejcu Gazvodi

Gledalci, ki pogrešajo gledališče v živo, pišejo gledališkim ustvarjalcem o tem, kako doživljajo prekinitev živega stika, in obljubljajo, da se bodo po koncu epidemije vrnili v dvorane. – Špela Smole: "Tako da vedno, ko slišim, da je imel Nejc kje prste vmes, kar tečem po karte, ker vem, da bo zadeva spet vrhunska!" – Napišite pismo svojemu igralcu tudi vi in ga pošljite na sigledal@gmail.com.

Nejc Gazvoda / Foto: Darko Herič

Ko sem videla, da lahko pišemo nekomu iz gledališkega sveta, sem najprej pomislila na prečudovitega mojstra teatra, režiserja Nejca Gazvodo. Moj najljubši režiser, ki sem ga kot abonentka spoznala v MGL in me je že s prvo predstavo pustil brez besed. Ta občutek, ko se med predstavo znajdeš v vrtincu čustev! Od tega, da se nasmeješ do solz, počutiš prijetno in se zabavaš, potem pa kar naenkrat prelom, živčnost, neučakanost, kaj se bo zgodilo, in na koncu vrhunec, vedno je nekaj, kar te zadene v dno duše, spet se zjočeš do solz, zaveš se pomena življenja in o tem spet lahko premišljuješ še cel teden. Tako da vedno, ko slišim, da je imel Nejc kje prste vmes, kar tečem po karte, ker vem, da bo zadeva spet vrhunska!

Nejc, hvala za vse igre, hvala MGL, da lahko prek odrov spoznamo tako odlične talente, hvala vsem igralcem in vsem sodelavcem, ki sodelujejo pri ustvarjanju odličnih iger. Veselim se že snidenja v živo, kajti ta gledališka atmosfera je res posebna.

Vse dobro,

Špela Smole

Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/pismo-nejcu-gazvodi