Zapisi iz brloga: Tjaša Bucik

Med zaprtjem gledališč zaradi ukrepov za zajezitev koronavirusa je gledališkim ustvarjalcem odvzet stik z gledalci. Kdaj bodo igralci lahko spet stopili pred publiko? Kakšen je ta čas za gledališke ustvarjalce? – Tjaša Bucik: "Sama pogrešam tremo, ko zaslišim vrvež gledalcev, ki se umirijo, ko se v dvorani ugasnejo luči, zatem pa pozornost usmerijo na oder, v pričakovanju začetka predstave."

Foto: August Adrian Braatz

Komaj že čakam, da se vrata gledališč odprejo! Na obeh straneh zaprtih vrat obstaja ogromna želja, pri nas na odru po ustvarjanju, izražanju in soočanju z novimi projekti, pri gledalcih pa po tem, da bi kulturo občutili, uživali in se ob njej obogatili. Vez med nastopajočimi in publiko je nujno potrebna. Gledalci so morali odhod v gledališče in srečanja ob iskanju sedeža v dvorani zamenjati z vsakdanjim kavčem doma, nastopajoči pa smo kar naenkrat ostali sami, pred prazno dvorano.

Sama pogrešam tremo, ko zaslišim vrvež gledalcev, ki se umirijo, ko se v dvorani ugasnejo luči, zatem pa pozornost usmerijo na oder, v pričakovanju začetka predstave. Posebna vez med publiko in umetniki nastane le med uprizoritvijo. Čakam, da ta vez ponovno zaživi.

Epidemija mi je ukradla stike z drugimi plesalci, predvsem v tujini. Prej so se mi zdeli blizu in vedno dosegljivi, zdaj so se oddaljili. Hkrati pa mi je omogočila sodelovanje z umetniki doma ter me opomnila, da sem velik del tega pogrešala. Želim si, da se čim prej vrne prijetni občutek, ko vstopim v polno dvorano plesalcev in umetnikov, s katerimi se lahko spoznam in se z njimi povežem. Pogrešam dotik in objem, sproščenost pozdravov na ulici in iskrene nasmehe, ki se zdaj skrivajo pod maskami.

V tem času, polnem omejitev, sem se zavedala, koliko mi pomeni gibanje in izražanje s telesom. Ves čas poskušam odkriti nekaj novega in drugačnega, nekaj zanimivega, česar doslej še nisem odkrila. To me vsak dan spremlja in mi pomaga, da ostanem pozorna na malenkosti, ki so pomembne za napredovanje in ohranjanje otroškosti v vsakdanu. 

Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/zapisi-iz-brloga-tjasa-bucik