Mineva 300 let nastanka Škofjeloškega pasijona

Na veliki petek pred 300 leti je bil v Škofji Loki uprizorjen Škofjeloški pasijon. Pasijonske procesije so sicer v mestu potekale že prej in tudi pater Romuald je svoj pasijon pisal več let, ohranjen rokopisni kodeks pa je datiran z letnico 1721. Tako v Škofji Loki danes in tudi preko celega leta praznujejo 300-letnico Škofjeloškega pasijona.

Škofjeloški pasijon 2015 / Foto: Jure Nastran

Najlepše bi 300 let najstarejšega ohranjenega dramskega besedila v slovenskem jeziku in najstarejše ohranjene režijske knjige v Evropi obeležili s ponovno uprizoritvijo Škofjeloškega pasijona, vendar so jo bili primorani zaradi epidemije premakniti v prihodnje leto. Gre namreč za največjo gledališko uprizoritev na prostem v Sloveniji, pri kateri sodeluje okoli 1000 prostovoljcev.

Sam Škofjeloški pasijon je sicer težko natančno datirati. "Zgodovinski okvir je precej širok in ne vemo povsem natančno, kdaj je bil zapisan, vemo pa, da v času, ko je pater Romuald živel v loškem kapucinskem samostanu, torej v letih od 1715 do 1727," je pojasnila koordinatorica za Škofjeloški pasijon Agata Pavlovec.

"Ena od uprizoritev je zagotovo bila na veliki petek 1721," je povedala in pojasnila, da je s to letnico datirana ohranjena knjiga. Poleg tega se je nekoč pasijon uprizarjal vsako leto le na veliki petek. V sodobnem času, ko so pasijon znova oživili, ga v Škofji Loki uprizarjajo vsakih šest let, in sicer takrat v postnem in velikonočnem času pripravijo po osem uprizoritev.

Podrobneje se z zgodovinskim okvirjem nastanka Škofjeloškega pasijona v letošnjih Pasijonskih doneskih ukvarja literarni zgodovinar Matija Ogrin. Kot pojasnjuje, bogato število inačic in besedilnih odlomkov kapucinskih pasijonov obstaja že vse 17. stoletje, saj so ti začeli nastajati kmalu po tem, ko so kapucini leta 1606 prišli v Ljubljano in že zelo zgodaj začeli z ljubljansko spokorno procesijo na veliki petek.

"To pomeni, da se je do začetka prirejanja pasijona v Škofji Loki nabrala malone 100 let dolga tradicija pasijonskih besedil s celo vrsto verzij, dodatnih prizorov, dialogov itn.," je izpostavil Ogrin in pojasnil, da to bogato skupino rokopisov imenujemo besedilno izročilo Škofjeloškega pasijona. Znotraj reda je bilo to izročilo dostopno vsakemu voditelju procesije, kjer so jih kapucini izvajali, na primer v Radgoni, Beljaku in Škofji Loki.

Ko je pater Romuald okoli leta 1715 pisal besedilo svoje procesije, se je opiral na prejšnje verzije kapucinskih procesij. Izpričan razpon uprizorjenih loških pasijonov je od leta 1713 do prepovedi v letu 1768. Kar se tiče dramske literarne umetnine patra Romualda, pa je razpon njegovega nastanka in dopolnjevanja od leta 1715 do 1727, je pojasnil Ogrin.

Škofjeloški pasijon je od vseh dramskih besedil, ki so sestavljala kapucinsko pasijonsko izročilo, edini preživel ujme časa in se ohranil. Knjigo, ki so jo lani restavrirali, hranijo v škofjeloškem kapucinskem samostanu, kjer je tudi nastajala. Pasijon pa so ponovno odigrali leta 1936.

Naslednje uprizoritve so bile nato leta 1999, 2000, 2009 in 2015. Novo uprizoritev so načrtovali za letos, a so jo bili zaradi pandemije primorani prestaviti v leto 2022. To bo tudi prva uprizoritev, odkar je Škofjeloški pasijon od leta 2016 vpisan na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Škofjeloški pasijon uprizarjajo v obliki ljudskega ljubiteljskega gledališča. Govorjeno besedilo dopolnjujeta glasba in petje, vsebino pa bogatijo konjeniki, križenosci, bičarji, Adamovi otroci, barvite bratovščine in cehi, glasbeniki in pevci. V uprizoritvi sodeluje okoli 900 nastopajočih in 400 drugih sodelavcev, vsi pa so prostovoljci, je zapisano v opisu enote nesnovne kulturne dediščine.

Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/mineva-300-let-nastanka-skofjeloskega-pasijona