Pismo Primožu Bezjaku

Avtor: Peter Stanković

Gledalci, ki pogrešajo gledališče v živo, pišejo gledališkim ustvarjalcem, kako doživljajo prekinitev živega stika, in obljubljajo, da se bodo po koncu epidemije vrnili v dvorane. – Peter Stanković: "Toliko je dimenzij in razsežnosti v nastopu, da se mi je ves čas zdelo, da se vse skupaj dogaja meni." – Napišite pismo svojemu igralcu tudi vi in ga pošljite na sigledal@gmail.com.


Primož Bezjak / Foto: Nada Žgank

Bil je prijeten spomladanski večer. In bila je predstava Ich kann nicht anders. Nekaj časa smo čakali pred vhodom v Športno dvorano Tabor, potem pa so nas odpeljali do prostora, kjer je predstava potekala. V tistem trenutku nisem imel nobenih pričakovanj, potem pa me je dogajanje odneslo v svoj svet: v bolečino, izgubljenost, čustva, ki jih ne znamo izraziti, čeprav jih ves čas izražamo, ipd. Še posebej me je navdušila vaša doživeta igra, tako da sem kmalu izgubil občutek za čas. Toliko je dimenzij in razsežnosti v nastopu, da se mi je ves čas zdelo, da se vse skupaj dogaja meni. Nepozabno!

- Peter Stanković


Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/pismo-primozu-bezjaku