Foto: Pixabay
Gledalci, ki pogrešajo gledališče v živo, pišejo gledališkim ustvarjalcem, kako doživljajo prekinitev živega stika, in obljubljajo, da se bodo po koncu epidemije vrnili v dvorane. – Dragica Onič: "Vemo, da se trudite za nas, vendar pa virtualnost ni tisto, kar bi lahko nadomestilo pravo okolje, tj. oder, prostor za orkester in dvorano, kar bi lahko nadomestilo živo besedo, glasbo in aplavz, pa ne nazadnje tudi srečanja dolgoletnih prijateljev v kratkih odmorih." – Napišite pismo svojemu igralcu tudi vi in ga pošljite na sigledal@gmail.com.
Foto: Pixabay
Spoštovani vsi zaposleni v SNG Maribor, vsi, ki s tem gledališčem živite, in vsi, ki z njim občasno sodelujete,
vaša abonentka sem že 62 let. Začelo se je v gimnazijskih letih. Pozneje sta se mi pridružila še mož in sin, potem pa še snaha in vnukinja. Vsi imamo radi gledališče in ga v tem nenavadnem času zelo pogrešamo. Vemo, da se trudite za nas, vendar pa virtualnost ni tisto, kar bi lahko nadomestilo pravo okolje, tj. oder, prostor za orkester in dvorano, kar bi lahko nadomestilo živo besedo, glasbo in aplavz, pa ne nazadnje tudi srečanja dolgoletnih prijateljev v kratkih odmorih.
Želimo, da zdržite. Mi pa vam bomo ostali zvesti.
- Dragica Onič
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/pismo-sng-maribor-1