Pismo Janezu Škofu

Avtor: Nina Gradič Planko

Gledalci, ki pogrešajo gledališče v živo, pišejo gledališkim ustvarjalcem, kako doživljajo prekinitev živega stika, in obljubljajo, da se bodo po koncu epidemije vrnili v dvorane. – Nina Gradič Planko: "Takšna veličina, v meni pa odzvanjajo drobci – a so močni in živi in najlažje spregovorijo v poeziji." – Napišite pismo svojemu igralcu tudi vi in ga pošljite na sigledal@gmail.com.


Janez Škof / Foto: Duško Miljanić, arhiv SNG Drama Ljubljana

Takšna veličina, v meni pa odzvanjajo drobci – a so močni in živi in najlažje spregovorijo v poeziji. Z vsem spoštovanjem in dovoljenjem za to, kar se mi je zapisalo. Ter z željo, da bomo kmalu nazaj skupaj poživljeni.

Glas, ki buči in enako glasno molči.
Roke, ki znajo prijeti za delo.
Srce, ki verjame v človeka.
Oči, ki se ne umikajo.
Hoja, ki nosi.
Korak, ki gre.
Duša, ki je.
Človek.
Zdrži.
Smeh.
Jok.
Jo!
O!

- Nina Gradič Planko


Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/pismo-janezu-skofu-1