Pismo vsem mladim in najmlajšim igralkam in igralcem

Avtor: Saša Hudnik

Gledalci, ki pogrešajo gledališče v živo, pišejo gledališkim ustvarjalcem, kako doživljajo prekinitev živega stika, in obljubljajo, da se bodo po koncu epidemije vrnili v dvorane. – Saša Hudnik: "Ker gledališče plemeniti tako gledalce kot igralce, pa najsibo to v katerikoli svoji pojavni obliki." – Napišite pismo svojemu igralcu tudi vi in ga pošljite na sigledal@gmail.com.


Foto: Pixabay

Dragi mladi igralci!

Že nekaj časa delam z vami, zato vam želim nekaj sporočiti. Vem, da se med sabo zelo razlikujete. Ste različnih starosti, nekateri morda še niste prestopili niti šolskega praga, drugi se že ozirate po poklicnih možnostih. Nekateri raje sledite režiserjevim/mentorjevim navodilom, drugi pa imate tisoč in milijon idej, kako bi lahko prizor izpeljali po svoje, ali celo raje improvizirate. Nekateri se raje izražate z gibom, drugi radi preizkušate svoj glas, si želite veliko replik in uživate v tem. Nekateri stopite na oder samozavestno, se tako rekoč sončite v soju žarometov, drugi pa se pred prihodom na oder borite s tremo in upate, da vam ne bo zadrgnila grla, ko bo prišlo do trenutka, ko bo treba povedati svojo repliko. In še in še razlik je med vami. A vendarle imate nekaj skupnega: druži vas ljubezen do gledališča, do druženja, do ustvarjanja, do seganja po domišljijskih oblakih. In ta ljubezen naj ostane, negujte jo in ne obupajte. Ker gledališče plemeniti tako gledalce kot igralce, pa najsibo to v katerikoli svoji pojavni obliki. Zato se veselite nadaljnjih gledaliških dogodivščin in z veseljem se vam bom zopet pridružila ter vas spremljala pri vašem gledališčenju!

- Saša Hudnik


Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/pismo-vsem-mladim-in-najmlajsim-igralkam-in-igralcem