Špela Šinigoj / Foto: Elena Plahuta, SNG Drama Ljubljana
Gledalci, ki pogrešajo gledališče v živo, pišejo gledališkim ustvarjalcem, kako doživljajo prekinitev živega stika, in obljubljajo, da se bodo po koncu epidemije vrnili v dvorane. – Aljaž Primožič: "Z gradu se ne vidi več niti zastarele slike s starim igralskim ansamblom; z gradu ne vidim, kako Emeršič maha ljubljanskim zmajem in kako se Zvezdana smehlja študentom, ki izstopajo iz trole." – Napišite pismo svojemu igralcu tudi vi in ga pošljite na sigledal@gmail.com.
Špela Šinigoj / Foto: Elena Plahuta, SNG Drama Ljubljana
Zadnjič sva s sošolcem z gradu gledala, kako gradijo Šumi.
»Pa kaj sploh bo to?« vprašam.
»Nimam pojma. Menda neka fensi stanovanja. Mogoče kake pisarne … Prevelik je ta Šumi.«
»Drame se od tu sploh ne vidi več.«
Ne vem, mogoče sploh ni škoda, da se je ne vidi. Stavba kot stavba. Ne spomnim se, da bi kdaj že na daleč kričala, da gre za vrh slovenskega teatra. Tudi če je ne vidim, si še vedno lahko predstavljam, da tisti grafit še zmeraj krasi zelenkasto fasado in da pri službenem vhodu kdo ugaša cigareto. Z gradu se ne vidi več niti zastarele slike s starim igralskim ansamblom; z gradu ne vidim, kako Emeršič maha ljubljanskim zmajem in kako se Zvezdana smehlja študentom, ki izstopajo iz trole.
Z gradu se ne vidi več tvoje pisarne. Domišljam si, da se je ta nekoč videla, čeprav oba veva, da na to nikoli nisem bil pozoren. Na grad navadno hodim zvečer in ni skrivnost, da je Drama kavarna zmeraj lepše osvetljena od uradnih prostorov gledališča. Tako pač mora biti. V tvoji pisarni sem bil vsega skupaj mogoče dvakrat, zato nimam pojma, v katero smer gleda, kako velika okna ima in ali se njena velikost lahko primerja z velikostjo katere druge pisarne v Drami.
Draga Špela, spoznavala sva se pred malo več kot petimi leti, se objela na Covent Gardnu in skupaj občudovala Divjaka, še preden ga je občudoval Borštnik. Sanjala sva o kavi z Marcenom, si pisala cel kup predolgih mailov in komentirala, kako vzgojiti mularijo, da bo imela rada teater …
Se spomniš, kako smo se pred premiero nastavljali soncu na Dramini strehi?
Sprašujem se, če se od tam še vidi grad – ali vam je vse, kar se je zgradilo okrog nas v zadnjem letu, vzelo še to.
- Aljaž Primožič
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/pismo-gledaliski-pedagoginji-speli-sinigoj