foto People and Puppets, Arhiv Mini teatra
KRITIKA.- Dvorana Mini teatra na Ljubljanskem gradu je bila tudi to nedeljo, 11. 7. 2010, v duhu Mini poletja. Tokrat smo lahko uživali v bolgarski lutkovni predstavi Cirkus.
foto People and Puppets, Arhiv Mini teatra
Eno izmed prvih bolgarskih zasebnih lutkovnih gledališč, People and Puppets, je to nedeljo, 11. 7. 2010, v okviru Mini poletja gostovalo s predstavo Cirkus. Na odru dvorane Mini teatra nas je pričakalo rdeče prizorišče z zaveso. Luči so se ugasnile in značilna ter prepoznavna cirkuška glasba nas je popeljala v marionetni plesočegibalni svet, ki ga je naznanil napovedovalec (lutka) ter nato pokazal še svoje plesne sposobnosti. Animatorka, v vlogi direktorja in vodje, je v črni večerni obleki napovedovala ter spodbujala nastopajoče lutke. Posamezni prizori nastopajočih akterjev so se nizali eden za drugim z glasbenimi predložki. Nastopili so nerodni medvedek na kotalkah, trebušna plesalka, trmasti beli konj, ki je preskakoval ovire, večje od njega, iz škatle je skočil lev Simba, mačka nas je prepričala s svojo spretno hojo po tanki deski, svojo akrobatsko sposobnost pa je predstavila tudi gibčna baletka s plesom na trapezu. Poleg vseh teh akrobatskih točk sta bili tudi dve pevski, gospod s harmoniko in afriška pevka (zraven je igrala klavir, na bobnih pa jo je spremljal napovedovalec), ki je kot zadnja zaključila cirkuški večer. Vsaka lutka je imela svojo lutkovnotehnološko posebnost; mežikanje, odpiranje ust, razne gibalne sposobnosti (mahanje z roko, gibanje z boki, mahanje z repkom …).
Celotna predstava se je odvijala skorajda brez besed, razen uvodnega in zaključnega dela (napovedovalec). Lutke so ob spremljavi glasbe, ki je bila ritmično vodilna nit, plesale ter izvajale svoje točke. Ob tem jih je spodbujala animatorka ter tako tudi nas pritegnila, da smo s ploskanjem sodelovali pri vsakem izvajanju nevarnih podvigov. Prevečkrat ponavljajoči se gibi in konstantno negotovi akterji, ki so na koncu z gledalčevo pomočjo (ploskanje) premagali strah, so zmanjševali pozornost gledalcev, posebej mlajših. Vedno znova pa so nas pritegnile nastopajoče marionete, ki so presenetile tako likovno kot oblikovno ter predvsem s svojimi sposobnostmi. S pomočjo dovršene in izvirne lutkovne tehnologije so lahko svoje točke izvajale brezhibno in nas zabavale s svojo gibljivostjo. Po drugi strani pa je površna animacija naredila lutke nerodne in neokretne, kar pa smo pozabili ob izvajanju skokov skozi obroče in čez velike ovire ter ob guganju na trapezu.
Tokrat smo se lahko ob bolgarski predstavi Cirkus sprostili, zabavali in nasmejali, čeprav sam režijski koncept nima globljih idejnih zasnov; je le preprosto nizanje točk in izvajanje različnih malih gledaliških dogodkov, ki so nas vedno znova presenečali. Ta razgibana predstava nam kaže zmožnosti lutk, ki presegajo naše – človeške zmožnosti na odru in tudi v resničnem življenju. Lutka zmore več, kot si lahko predstavljamo, v kombinaciji s pravo tehnologijo, likovnostjo in animacijo, so njene sposobnosti za marsikoga nepredstavljive. Delček te nepredstavljivosti smo videli v nedeljo na 12. mednarodnem festivalu Mini poletje.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/cirkus-na-ljubljanskem-gradu