Pismo neznanemu gledališkemu delavcu in gledališki delavki

Avtor: Rajko Muršič

Gledalci, ki pogrešajo gledališče v živo, pišejo gledališkim ustvarjalcem, kako doživljajo prekinitev živega stika, in obljubljajo, da se bodo po koncu epidemije vrnili v dvorane. – Rajko Muršič: "Je gledališče res mogoče osvoboditi gledališča?" – Napišite pismo svojemu igralcu tudi vi in ga pošljite na sigledal@gmail.com.


Foto: Pixabay

Potrebujemo vas. Glavna vloga gledališča je ozaveščanje. S svojo zmožnostjo inscenacije fantazme je bolj resnično od resničnega življenja in je njegova vest, ki šele omogoča vznik zavesti. Igra in vživetje pod kožo nekoga drugega ni omejeno le na igralce in igralke, ampak z uprizoritvijo na odru ponuja očiščenje tistih, ki morajo igrati svoje vsakdanje vloge v koži, ki jim jo krojijo drugi. Namesto pozitivne povratne zveze med občinstvom, igralkami in igralci ter vsemi, ki uprizorijo gledališko predstavo, potrebujemo tudi negativno povratno zvezo, prek katere pride do korekcij napačne zavesti, tako v gledališču kot v resnični resničnosti. Prav iluzija resnične resničnosti je glavna tarča čarovnije igre. Je gledališče res mogoče osvoboditi gledališča?

- Rajko Muršič


Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/pismo-neznanemu-gledaliskemu-delavcu-in-gledaliski-delavki