Pismo mojemu igralcu

Avtor: Aleš Vaupotič

Gledalci, ki pogrešajo gledališče v živo, pišejo gledališkim ustvarjalcem, kako doživljajo prekinitev živega stika, in obljubljajo, da se bodo po koncu epidemije vrnili v dvorane. – Aleš Vaupotič: "Priporočam Fausta. Ne vem. Skratka, čakam na nove predstave, vendar bi si jih želel ogledati v sproščenem vzdušju." – Napišite pismo svojemu igralcu tudi vi in ga pošljite na sigledal@gmail.com.


Foto: Pixabay

Stari,

zadnjič sem ti rekel, da mi ni do tega, da bi šel zdaj v teater. Nisi bil vesel. Prav tako še nisem pregledal stvari, ki si mi jih poslal že dolgo tega. Vendar to ne pomeni, da se s tem ne ukvarjam. Ne nastopam na odru, vendar si predstavljam, da manj nastopanja ni v redu. Telekonferenčni stik s študenti je slabo nadomestilo, tako da vsaj delno razumem situacijo. Opazil sem, da v času dela od doma preberem precej več, literature in teorije – morda je to dobro tudi za gledališčnike? Priporočam Fausta. Ne vem. Skratka, čakam na nove predstave, vendar bi si jih želel ogledati v sproščenem vzdušju. V Trstu so jeseni načrtovali izobraževanje na prostem …

- Aleš Vaupotič


Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/pismo-mojemu-igralcu-1