Foto: Tiberiu Marta
Gledalci, ki pogrešajo gledališče v živo, pišejo gledališkim ustvarjalcem, kako doživljajo prekinitev živega stika, in obljubljajo, da se bodo po koncu epidemije vrnili v dvorane. – Simona Kosi: "Nisem bila ljubiteljica baleta, toda ta predstava je spremenila mojo percepcijo telesnosti in gibanja ter me navdušila." – Napišite pismo svojemu igralcu tudi vi in ga pošljite na sigledal@gmail.com.
Foto: Tiberiu Marta
Predstava Smrt v Benetkah me je zvabila v Maribor, ogledali sva si jo skupaj s prijateljico.
Nisem vedela, kaj naj pričakujem, zato sem se prepustila dogajanju na odru … Poneslo me je v svet giba in glasbe, svetlobe in teme, domišljije …
Nisem bila ljubiteljica baleta, toda ta predstava je spremenila mojo percepcijo telesnosti in gibanja ter me navdušila. Seveda sem razmišljala tudi o sami noveli, iskala vzporednice, pomene, videnje sveta v času, ko je bilo delo ustvarjeno, in primerjavo z današnjim svetom …
Predstava se me je dotaknila, me presenetila in navdala s hvaležnostjo do umetnikov in njihovega truda.
Brez umetnosti nismo ljudje, vsi ustvarjalci in umetniki se morajo zavedati, da nosijo izjemno poslanstvo, da so branik pred razčlovečenjem, kakršnemu smo vse pogosteje priča …
Zato pogumno …
- Simona Kosi
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/pismo-operi-in-baletu-sng-maribor