Foto: Pixabay
Gledalci, ki pogrešajo gledališče v živo, pišejo gledališkim ustvarjalcem, kako doživljajo prekinitev živega stika, in obljubljajo, da se bodo po koncu epidemije vrnili v dvorane. – Pavla Petač: "Zadnjič, po večnem odhodu Dušana Jovanovića, sem jokala, saj ne vem točno, zakaj. Zaradi vsega." – Napišite pismo svojemu igralcu tudi vi in ga pošljite na sigledal@gmail.com.
Foto: Pixabay
Dragi moji igralci/igralke,
ne morem si izbrati samo enega/ene, vsi ste mi ljubi, dragoceni ... od tistega, ki morda v predstavi reče le nekaj besed, do glavnih vlog. Dolga leta imam abonma v Drami in vedno sem težko pričakovala novo predstavo. Tisti dan je bil zame praznik. Že po kosilu sem se začela "rihtat". Če se je dalo, sem na tisti dan naročila frizerko. V mesto sem prišla vsaj pol ure pred začetkom in poklepetala s prijateljicami ...
Zadnjič, po večnem odhodu Dušana Jovanovića, sem jokala, saj ne vem točno, zakaj. Zaradi vsega. Režiserja nisem osebno poznala, rada pa sem imela njegove drame, knjige, pisma z Manco ... in postalo mi je zelo hudo. Manjka mi Drama in vse, kar je v njej: ljudje in stvari ...
Samo da bi se čim prej odprla ... prisežem, da ne bom več kritizirala ozkih sedežev in prehodov, in mirno bom čakala med odmorom v vrsti pred straniščem.
Dragi vsi v Drami, mislimo na vas, tako zelo radi bi vam vsi zaploskali v nabiti dvorani in ne na vsakem tretjem sedežu.
Danes sem lepo pospravila vse gledališke liste.
Držite se, veliko mi pomenite.
- Pavla
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/pismo-sng-drama-ljubljana