RAT Theatre: Blindfold, Cardiff, Wales, 12. januar 1973. Na fotografiji: Mike Baker, Mike Brennan, Mike Pearson in Pete Sykes. Foto: Steve Allison.
Gledalci, ki pogrešajo gledališče v živo, pišejo gledališkim ustvarjalcem, kako doživljajo prekinitev živega stika, in obljubljajo, da se bodo po koncu epidemije vrnili v dvorane. – Ivo Prijatelj: "Do kraja okleščen mit. Magija." – Napišite pismo svojemu igralcu tudi vi in ga pošljite na sigledal@gmail.com.
RAT Theatre: Blindfold, Cardiff, Wales, 12. januar 1973. Na fotografiji: Mike Baker, Mike Brennan, Mike Pearson in Pete Sykes. Foto: Steve Allison.
Moralo je biti leta '73 ali '74, skoraj pred pol stoletja torej, ko je v Pekarni gostovala skupina RAT Theatre. Potujoči igralci so se po kanalih severne Anglije od mesta do mesta vozili na rečni barkači in takrat pristali v Ljubljani. Predstava se je imenovala Blindfold. Pred Pekarno je bila tisti večer gneča, a imel sem srečo. Znanec je poznal Lada Kralja, in ko se je ta za trenutek pojavil na vhodu, naju je nekako še zrinil noter. Majhna črna dvoranica je bila nabito polna, ljudje so se drenjali že tudi ob strani, sam sem se usedel na tla pred prvo vrsto. Samo meter ali dva stran je na betonu skoraj gol že sedel eden od igralcev. Publika se je umirila, on pa je v tišini, ki je bila vse tišja, vrtal in vrtal in vrtal v bradavico na nogi. Potem se je odpravil za steno in enega za drugim treščil v prostor še druge tri. Polgole kot on, samo z opasico čez ledja, slepe, nemočne, tavajoče, s prevezo čez oči. Bradavičar ni bil slep, zato pa je bil kruljav, in imel je dolgo močno palico, na katero se je opiral. In se je začelo. Šepavi kruljavec jih je s palico vodil, jih obvladal, krotil, po golih telesih so začeli padati siloviti udarci. Pravi udarci s pravo palico, po razgaljenem, izpostavljenem človeškem mesu, brez goljufanja. Popolnoma si jih je podredil in jim pokorjenim v zamaknjenem ritualu s koncem palice podelil zakrament na iztegnjene jezike. Ko je bila dosežena skrajna meja še znosnega, je eden od slepcev zgrabil za palico in mu jo iztrgal. Vsa kruljavčeva moč je presahnila, slepi pa je vstal in si počasi snel prevezo z oči. Bil je srhljiv trenutek. Vse skupaj je trajalo slabo uro, izrečena ni bila ena sama beseda, niti en glas. Samo štirje do kraja predani goli igralci. Do kraja okleščen mit. Magija.
In neponovljivo. Tako se mi je zapisalo v spomin.
- Ivo Prijatelj
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/igralcem-ki-so-sanjali-grotowskega