Beno Gec / Foto: David Verlič
V rubriki "Pismo mojemu igralcu" gledalci, ki v teh časih pogrešajo gledališče v živo, pišejo gledališkim ustvarjalcem in jim sporočajo, da komaj čakajo vnovično srečanje. – Te dni je v nabiralnik SiGledal prišlo pismo mame Nežke, ki piše svojemu sinu Benu, oblikovalcu zvoka. Njunega srečanja v živo ne bo nikoli več. Mama Nežka prosi Benove sodelavce, naj z njo delijo svoje spomine na njenega fanta.
Beno Gec / Foto: David Verlič
Dragi Beno!
Vsak dan te pogrešam, pogrešam, pogrešam.
In si očitam, da mi ni uspelo te prepričati, da je vredno živeti.
Nobena od mojih neštetih idej, kako bi si uredil življenje v prihodnosti, ti ni ustrezala. Vsak dan sem te skušala spomniti na številne talente, ki jih imaš.
In oprosti, vsak dan ti rečem: Zakaj si to naredil!
Kako sem bila vesela in ponosna, ko se ti je počasi uspelo uveljaviti kot oblikovalec zvoka!
Kako je mogoče, da nisem niti za trenutek zaslutila tvoje bolezni – ki si je nisi priznal in tudi jaz je skoraj nisem?
O tvojem življenju v Ljubljani od leta 2014 do januarja 2017 ne vem nič.
Zato prosim vse prijatelje in sodelavce, ki ste z njim sodelovali, da mi napišete kakšno veselo ali žalostno zgodbo, spomin, vtis, misel na čas, ko ste bili skupaj (nezkagec@gmail.com).
- Nežka Gec
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/pismo-sinu-benu-gecu