Foto: Daniel Novakovič / STA
Šentjakobsko gledališče Ljubljana letos praznuje 100-letnico delovanja. Ob jubileju so načrtovali osrednjo slovesnost 12. decembra, a sta jim načrte prekrižali epidemija in potekajoča prenova odra. Slovesnost so prestavili v prihodnje leto, že sedaj pa sporočajo veselo novico o vpisu gledališča v Register nesnovne kulturne dediščine.
Foto: Daniel Novakovič / STA
Ljubiteljsko gledališče vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine
Kot je povedal direktor Šentjakobskega gledališča Milan Golob, so v gledališču želeli obeleževanje jubileja dodatno obogatiti z vpisom v Register nesnovne kulturne dediščine. Vpis ljubiteljskega gledališča v register se je sicer zgodil že poleti, društvo Šentjakobsko gledališče Ljubljana pa je evidentirano kot eden od nosilcev te nesnovne dediščine.
Kot je pojasnil Golob, so procesi za vpis v Register nesnovne kulturne dediščine potekali v navezavi na 100-letnico, vpis v register pa so skupaj z novo sezono želeli predstaviti septembra, a se je nato obrnilo drugače. "Smo v času pred datumom formalne ustanovitve društva Šentjakobsko gledališče in ker ne bomo mogli izvesti niti vodenega ogleda po prenovljenih prostorih, saj še ne bo narejen tehnični prevzem, niti ne bomo mogli izvesti osrednje slovesnosti, smo se odločili, da vsaj na tak način opozorimo na našo častitljivo obletnico," je poudaril Golob.
Praznovanje 100-letnice večinoma prestavljajo v prihodnje leto
Na obeleževanje stoletnice so se po Golobovih besedah v Šentjakobskem gledališču Ljubljana začeli pripravljati že leta 2017. "Če so nekatere minule jubileje, denimo 15-letnico, pa 30-, 40-, 50-, 60- in 70-letnico ter tudi manj okrogle, kot je denimo 95-letnica, obeležili z zborniki, je tokrat načrtovan obširnejši program," je pojasnil.
Vendar sta jim je načrte prekrižali epidemija covida-19 in potekajoča prenova Šentjakobskega odra, ki si ga delijo z Lutkovnim gledališčem Ljubljana, zaradi katerih so morali nekoliko spremeniti načrte. Tako so za 12. december, na dan ustanovitve društva Šentjakobsko gledališče načrtovano osrednjo slovesnost prestavili na prihodnje leto. Po Golobovih besedah so jo sicer že začeli pripravljati, a so konec avgusta sprejeli odločitev, da jo prestavijo v leto 2021.
Prenova odra in dvorane po Golobov besedah po nekaj začetnih zamudah sedaj poteka tekoče. "Mestni dom je star že okoli 120 let in na začetku je bilo potrebno rešiti nekaj težav glede statike, od tedaj pa prenova poteka brez težav," je pojasnil direktor Šentjakobskega gledališča Ljubljana. Dodal je, da je projekt prenove, ki jo financira Mestna občina Ljubljana, vreden dva milijona evrov.
Načrtovana je tudi premera predstave Pelikan, ki je pred stoletjem kot prva doživela premiero v gledališču
V prihodnjem letu načrtujejo tudi premiero predstave Pelikan švedskega dramatika Augusta Strindberga v režiji Mareta Bulca, za katero Golob meni, da jim jo bo kljub aktualni situaciji uspelo pripraviti. Kot je pojasnil, je namreč prav omenjena predstava kot prva predstava gledališča premiero doživela 9. junija 1921. Med sodelavci nove uprizoritve je izpostavil še Nebojšo Popa Tasića, ki bo sodeloval kot dramaturg predstave, poleg tega bo prispeval glasbo.
Vendar pa v Šentjakobskem gledališču zaradi aktualne situacije niso prestavili le osrednje slovesnosti ob letošnjem jubileju, ampak so za eno leto prestavili tudi premiere, načrtovane za sezono 2020/21. "Umetniška vodja gledališča, dramaturginja Mojca Kreft je pripravila zelo zanimive naslove, a je bil upravni odbor gledališča konec avgusta prisiljen sprejeti odločitev, da jih zamaknemo za eno leto," je povedal Golob.
Maja 2021 bo izšla tudi razglednična dopisnica ob 100-letnici Šentjakobskega gledališča, poleg tega načrtujejo gledališko pot po Ljubljani s postajami na točkah, kjer je v svoji 100-letni zgodovini delovalo Šentjakobsko gledališče Ljubljana. To je najprej zaživelo v prostorih otroškega zavetišča v Florjanski ulici, v sezoni 1932/34 pa so se gledališčniki preselili v Mestni dom.
Načrtovana sta tudi simpozij in zbornik
Ob jubileju pa so v sodelovanju z Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) zagnali tudi raziskovalni projekt, katerega rezultat bosta simpozij in znanstvena publikacija. V sklopu projekta želijo raziskati zgodovino Šentjakobskega gledališča Ljubljana in njegov vpliv v slovenskem gledališkem prostoru.
Do tega trenutka se je na povabilo odzvalo že 11 od več kot 15 povabljenih, uveljavljenih raziskovalcev. Kot je še povedal Golob, načrtujejo, da bi sodelujoči avtorji svoje prispevke pripravili do poletja, simpozij bi lahko potekal jeseni, za publikacijo pa si želijo, da bi izšla še pred 12. decembrom prihodnje leto.
Ob tem je izpostavil, da se na vpliv Šentjakobskega gledališča Ljubljana v slovenski gledališki krajini pogosto pozablja: "Nenazadnje so iz naših vrsti izšle številne generacije priznanih gledaliških in filmskih ustvarjalcev." Sicer pa je Šentjakobsko gledališče Ljubljana po Golobovih besedah danes pojem, ki ga poznajo ne le v Ljubljani, marveč po vsej Sloveniji. "Smo samonikli, vedno nekje na sredini, med ljubitelji in profesionalci," je dodal.
V gledališču, ki je vseskozi delovalo kot repertoarno abonmajsko gledališče, pri predstavah sodelujejo s profesionalnimi zunanjimi sodelavci - režiserji, dramaturgi, kostumografi, scenografi - med katerimi so oziroma so bila velika imena, kot so Mile Korun, Diego de Brea, Zvone Šedlbauer, Dušan Mlakar, Gojmir Lešnjak Gojc, Gregor Čušin, Ivana Djilas, Žarko Petan, Jurij Souček, Gašper Tič, Peter Ovsec, Vesna Arhar Štih, Andrej Stojan, Gregor Tozon in Iztok Tory.
Iz šentjakobskih vrst pa so izšla tudi številna znana igralska imena, med njimi Stane Sever, Fran Milčinski-Ježek, Bine Matoh, Dragica Potočnjak, Saša Pavček, Nataša Barbara Gračner, Barbara Cerar, Maja Martina Merljak, Jurij Zrnec in drugi.
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/sentjakobsko-gledalisce-ljubljana-praznovanje-stoletnice-vecinoma-zamaknilo-v-prihodnje-leto