Primož Bezjak / Foto: Žiga Koritnik
Sredi oktobra so slovenska gledališča zaradi poslabšanja epidemiološke situacije zaprla svoja vrata. V želji, da bi bila prekinitev čim krajša, gledalci v rubriki Pismo mojemu igralcu sporočajo, kako zelo si vsi želimo, da bi bila prekinitev kratkotrajna, in kako nestrpno pričakujemo sleherno gledališko druženje v živo. – Gledalka Tamara Šmit piše igralcu Primožu Bezjaku.
Primož Bezjak / Foto: Žiga Koritnik
Ne spomnim se, ali je bila predstava Preklet naj bo izdajalec svoje domovine! prva, v kateri sem vas videla na odru, spomnim pa se, da grem od takrat v gledališče še z večjim užitkom, če vem, da ste v igralski zasedbi tudi vi.
Čeprav vem, da lahko od vas vedno pričakujem enkraten nastop, sem vsakič znova presenečena nad načinom, kako se lahko spremenite v vsak nov lik z glasom, telesom in energijo. Najbolj mi je ostala v spominu predstava Nasprotje stvari, kjer vas skorajda nisem prepoznala, dokler niste sneli maske, potem pa sem bila še po koncu predstave očarana nad vašo prezenco na odru.
V glavnem, želim vam reči hvala, hvala, da so obiski gledališča še zabavnejši, hvala, da nam gledalcem podarite delček svoje energije, in hvala, da lahko za trenutek pozabimo na dogajanje v zunanjem svetu in se osredotočimo le na magijo, ki se dogaja pred našimi očmi.
- Tamara Šmit
Vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/pismo-igralcu-primozu-bezjaku